Jedro

Breme dokazovanja obstoja dejanske in pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe je na strani predlagateljev začasne odredbe. Med dejansko podlago sodi tudi verjetna izkazanost jugoslovanskega državljanstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog tožnikov, pravnih naslednikov M.A.H., za izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka za denacionalizacijo ... v V. z okoliškim zemljiščem v procesih lastnininskega preoblikovanja podjetij. V obrazložitvi navaja, da ni ugotovljeno državljanstvo tožnikov, ki je eno najbolj pomembnih dejstev pri ugotavljanju upravičenosti do vračila podržavljenega premoženja. Iz dokumentacije izhaja, da je bilo imenovani, ki je umrla pred 28.8.1945 premoženje podržavljeno po njeni smrti, zato se šteje, da je bilo podržavljeno njenim pravnim naslednikom, če jim je bilo priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo. Tožniki niso predložili nobene listine, ki bi dokazala pridobitev njihovega državljanstva na navedeni podlagi. Res je, da teče postopek ugotavljanja državljanstva tožnikov že od 3.3.1993, vendar glede na smisel začasne odredbe tožena stranka ni upoštevala predloga tožnika, da z odločitvijo o predlagani začasni odredbi počaka do zaključka navedenega postopka, temveč je odločila glede na predložene listine in dokaze. Ker osnovni pogoj ni bil izkazan ne ob vložitvi predloga, ne ob izdaji odločbe, je tožena stranka predlog za izdajo začasne odredbe zavrnila.

Tožniki v tožbi navajajo, da je izpodbijana odločba nezakonita. Zakon ne zahteva, da bi moralo biti pravno dejstvo za izdajo začasne odredbe popolnoma dokazano, zadostuje dokaz verjetnosti, ta pa je podan, če obstoja več razlogov, ki govore za resničnost okoliščine in manj razlogov za neresničnost. Listine dokazujejo, da je bivša lastnica M.A.H. umrla pred 28.8.1945 in da je bilo vso njeno premoženje podržavljeno po njeni smrti in to po odloku AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, torej po predpisu, navedenem v 17. točki 3. člena ZDen. Dokazano je tudi, da so tožniki pravni nasledniki imenovane. Res je, da niso vpisani v evidenco jugoslovanskih državljanov, vendar se zato na zahtevo organov prve stopnje občine ... vodi postopek za izdajo ugotovitvene odločbe o njihovem jugoslovanskem državljanstvu. Tožniki so prepričani, da bo izdana pozitivno ugotovitvena odločba. Dejanska in pravna podlaga predloga je izkazana, zato bi morala tožena stranka predlogu ugoditi, ne pa ga zavrniti. Kršena je bila tudi določba 5. člena ZUP, po katerem mora organ omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Tožniki predlagajo, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o zadevi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Pri preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe v okviru tožbenih ugovorov sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Po 12. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 7/93 - ZLPP) lahko pristojni organ z začasno odredbo odredi, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja, ali odredi prenos delnic na Sklad. Glede na citirano zakonsko določbo in upoštevaje v njej vsebovane pogoje o verjetni izkazanosti dejanske in pravne podlage predloga, je v tem upravnem sporu bistveno le vprašanje, ali je tožena stranka utemeljeno zavrnila predlagano začasno odredbo z obrazložitvijo, da dejanska podlaga predloga za začasno odredbo ni izkazana.

Ne glede na to, da je obrazložitev izpodbijane odločbe možno razumeti tudi tako, da tožena stranka pri ugotavljanju pogoja jugoslovanskega državljanstva ne izhaja samo iz stopnje verjetnosti ampak iz kriterija gotovosti navedenega statusa (za kar v navedenem določilu ZLPP, ni podlage), je po presoji sodišča vendarle potrebno upoštevati, da je breme dokazovanja obstoja tako dejanske kot tudi pravne podlage predloga na strani predlagateljev začasne odredbe. Prav tožniki kot predlagatelji začasne odredbe bi zato v konkretnem primeru morali izkazati verjetnost svojega jugoslovanskega državljanstva. Pravilno sicer tožniki v tožbi navajajo, kdaj na splošno je podan takšen dokaz verjetnosti, vendar v tožbi sami priznavajo, da niso vpisani v evidenco jugoslovanskih državljanov. Verjetno izkazanost svojega jugoslovanskega državljanstva utemeljujejo s tekočim upravnim postopkom in pričakovano pozitivno ugotovitveno odločbo, kar pa tudi po presoji sodišča ne zadošča za zahtevano verjetno izkazanost njihovega predloga, na druge okoliščine s tem v zvezi pa se ne sklicujejo. Tako ZLPP in ZUP nista bila kršena, zato tožbeni ugovori niso utemeljeni.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS 77), ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 93. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97).