Jedro

Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.

Izrek

1. Pritožba vodilnega upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani: - I. – 1. točki izreka, - II. - 1. alineja 1. točke izreka in II. - 2. točka izreka, - III. - 1. alineja 1. točke izreka in III. - 2. točka izreka, - IV. - 1. alineja 1. točke izreka in IV. - 2. točka izreka.

2. Vodilni upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

3. Pritožba tretjega upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani V. in VI. točki izreka, kolikor se nanaša na tretjega upnika.

4. Tretji upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžniku, da je dolžan povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v zadevi: 1. In 7/2013 v znesku 5.272,54 EUR, v preostanku jih je zavrnilo (I. točka izreka). Iz kupnine 7.467,00 EUR je po vrstnem redu poplačalo: 1. stroške izvršilnega postopka upnika: (-) v zadevi In 7/2013 v višini 1.237,99 EUR na upnikov transakcijski račun, (-) v zadevi VL 175576/2013 v višini 8,74 EUR na upnikov transakcijski račun, 2. delno terjatev zastavnega upnika A. V. d.d. 6.220,27 EUR (II. točka izreka). Iz kupnine 15.683,00 EUR je po vrstnem redu poplačalo: 1. stroške izvršilnega postopka upnika: (-) v zadevi In 7/2013 v višini 2.600,42 EUR na upnikov transakcijski račun, (-) v zadevi VL 175576/2013 v višini 18,36 EUR na upnikov transakcijski račun, 2. delno terjatev zastavnega upnika A. V. d.d. 13.064,22 EUR (III. točka izreka). Iz kupnine 8.651,00 EUR je po vrstnem redu poplačalo: 1. stroške izvršilnega postopka upnika: (-) v zadevi In 7/2013 v višini 1.434,13 EUR na upnikov transakcijski račun, (-) v zadevi VL 175576/2013 v znesku 10,12 EUR na upnikov transakcijski račun, 2. delno terjatev A. V. d.d. 7.206,75 EUR na upnikov transakcijski račun (IV. točka izreka). Zavrnilo je nadaljnje priglašene stroške upnikov A. V. d.d., DUTB d.d., D. H., G. G. d.o.o. (V. točka izreka). Zavrnilo je predlog za povrnitev terjatve s prednostnim poplačilom Republike Slovenije in D. H. (VI. točka izreka). Vodilnemu upniku je priznalo nagrado za en narok za udeležbo na drugem dražbenem naroku in razdelitvenem naroku 1.792,50 EUR. Glede tretjega upnika ni sporno, da gre za terjatev zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti. Sodišče bi kot prednostno poplačalo terjatev tretjega upnika, če bi zapadla znotraj enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi, ki je bil izdan 8. 10. 2015 (enoletni rok 8. 10. 2014).

O pritožbi vodilnega upnika:

2. Zoper I. – 1. točko izreka, II. - 1. alinejo 1. točke izreka in II. - 2. točko izreka, III. - 1. alinejo 1. točke izreka in III. - 2. točko izreka, IV. - 1. alinejo 1. točke izreka in IV. - 2. točko izreka vlaga pritožbo vodilni upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da je nagrada za en narok v pravdnem postopku vrednotena s faktorjem 1,2, v izvršilnem postopku pa zgolj s faktorjem 0,3, kar jasno nakazuje, da je imel zakonodajalec pri sprejemanju tarife namen, da je upnik upravičen do povrnitve stroškov za vsak dražbeni narok posebej (0,3 x 3 = 0,9) ter za razdelitveni narok posebej, kar znaša skupaj ravno faktor 1,2, ki ustreza nagradi v pravdnem postopku. Iz ovrednotenja jasno izhaja, da so štirje naroki v izvršbi vredni toliko kot en narok v pravdi, kar ustreza načelu sorazmernosti.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo ostalim upnikom po pooblaščencih oziroma zastopnikih.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vodilni upnik neutemeljeno navaja, da je imel zakonodajalec ob sprejemanju tarife namen, da je upnik upravičen do povrnitve stroškov za vsak dražbeni narok posebej ter za razdelitveni narok posebej, kar naj bi skupaj znašalo ravno faktor 1,2, ki ustreza nagradi v pravdnem postopku. Takšen namen ne izhaja iz zakonodajalčevega gradiva.(1) Nagrada za narok v pravdnem postopku je odmerjena s količnikom 1,2 po tar. št. 3102 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) in v izvršilnem postopku s količnikom 0,3 po tar. št. 3467 ZOdvT. Narok v izvršilnem postopku je bistveno nižje ovrednoten zato, ker je praviloma pravno in dejansko manj zahteven ter časovno krajši od naroka(-ov) v pravdnem postopku, kjer se izvajajo dokazi: zaslišujejo priče, stranke, izvedenci, opravi ogled ipd. Že vodilni upnik v pritožbi navaja, da lahko na naroku za prodajo po pooblaščencu (zgolj) kupi nepremičnino, predlaga novo dražbo, poda izjavo o nepovezanosti s kupcem (kolikor ni sam kupec), na razdelitvenem naroku pa (zgolj) priglasi svojo terjatev in prereka morebitne terjatve drugih upnikov.

6. ZOdvT tako v izvršilnem postopku priznava zgolj nagrado za narok. Ker se izvršba na nepremičnine, kot je primer v tej zadevi, v skladu s 167. členom ZIZ opravi z zaznambo sklep o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo, se za enotni postopek izvršbe prizna le ena nagrada za narok. Ta nastane le enkrat, ne glede na to, ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov.(2) Narok za prodajo nepremičnine in razdelitveni narok ne predstavljata različni zadevi po 16. členu ZOdvT. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 56/2011, čeprav je šlo tam za pravdni postopek. Pravilno je vodilnemu upniku odmerilo eno nagrado za narok, ki je zajemala skupaj nagrado za javno dražbo (ne glede na to, koliko jih je bilo) in za razdelitveni narok.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo vodilnega upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

8. Vodilni upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi tretjega upnika:

9. Zoper (smiselno) V. in VI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na tretjega upnika, vlaga ta pritožbo po pooblaščenki brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ . V pritožbi navaja, da se ustavna odločba navezuje izključno na preživninske terjatve in ne gre enačiti položaj vseh upnikov in terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Ni pomembno kdaj je odškodninska terjatev nastala (tudi če v obdobju, ki je več kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi).

10. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo vodilnemu upniku po pooblaščencu.

11.Pritožba ni utemeljena.

12. Tretji upnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da njegova terjatev ni zapadla znotraj enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi 8. 10. 2015 (to je do 8. 10. 2014; 4. točka obrazložitve). Hipoteka za njegovo terjatev je sicer v zemljiški knjigi vknjižena na zadnjem - četrtem mestu z učinkom od 27. 2. 2012. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni sporno, da gre za terjatev zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti (4. točka obrazložitve). Torej jo je po vsebinskem kriteriju opredelilo kot prednostno, zato tretji upnik v pritožbi neutemeljeno očita, da je bila njegova terjatev nepravilno obravnavana kot neprednostna in da je sodišče poseglo v njegovo pravico do enakosti pred zakonom ter do enakega varstva pravic.

13. Do odločbe Ustavnega sodišča U - I - 47/15-8 z dne 24. 9. 2015 se je 3. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ glasila: Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej po temle vrstnem redu: […], 3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.

14. Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika. Poleg tega je Ustavno sodišče pojasnilo, da so izjeme od prednostnega načela pri izvršbi na nepremičnine urejene prav v (delno) izpodbijanem 197. členu ZIZ, ki daje - pred prej nastalimi stvarnopravnimi pravicami, kot so hipoteke in zemljiški dolgovi - poplačilno prednost tudi nekaterim (tudi) kasneje nastalim obligacijskim (kot je terjatev tretjega upnika) in delovnopravnim pravicam in javnim dajatvam, in to ne glede na to, ali so (in kdaj so) te kasneje nastale pravice sploh pridobile stvarno pravno zavarovalno “kritje” z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.(3) Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno pojasnilo, da bi kot prednostno poplačalo tudi terjatev tretjega upnika, če bi zapadla znotraj enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi. Ker pa ta ni ustrezala časovnemu kriteriju, je pravilno ni poplačalo. Tretji upnik v pritožbi neutemeljeno ločuje preživninske terjatve in odškodninske terjatve ter navaja, da ni pomembno, kdaj je odškodninska terjatev nastala (tudi če v obdobju, ki je več kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi). Nima prav, da se ustavna odločba navezuje izključno na preživninske terjatve in da ne gre enačiti položaja vseh upnikov in terjatvi iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.

15. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo tretjega upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

16. Tretji upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Predlog ZOdvT, Vlada Republike Slovenije, Eva 2007 - 2011 - 0099 št. 00720-5/2008/9 z dne 21. 2. 2008. Op. št. (2): Predlog ZOdvT, prav tam, str. 46. Op. št. (3): 8. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.