Jedro

Ker je stečajni postopek pravnomočno končan, tožničine pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, novega predloga za odpust obveznosti pa ne more več vložiti. Posledično upniki zoper morebitno odločitev o odpustu obveznosti ne bi mogli ugovarjati (le v tem primeru pa je v tem postopku dodelitev BPP sploh mogoča). Zato si tožnica, četudi bi sodišče njeni tožbi ugodilo, svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, tj. predloga za odpust obveznosti niti ne bi mogla ponovno vložiti. Iz tega izhaja, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist in je bilo treba tožbo zavreči.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 10. 4. 2024 vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v stečajnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod St ... Toženka ugotavlja, da je sodišče že s sklepom St ... z dne 6. 10. 2020 postopek odpusta obveznosti tožnici ustavilo in odpust zavrnilo, ker je v času, ko je bila prezadolžena, kot solidarni porok pristopila k posojilni pogodbi z dne 1. 2. 2019, s čimer je prevzela obveznosti, nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem. Sklep je 25. 5. 2021, ko je Višje sodišče pritožbo zavrnilo, postal pravnomočen. Tožnica je 14. 3. 2024 podala nov predlog za odpust obveznosti v istem stečajnem postopku, ki ga je sodišče s sklepom St ... z dne 18. 3. 2024 zavrnilo. Navaja, da ji za svetovanje in zastopanje BPP ni mogoče dodeliti, ker 399. člen ZFPPIPP določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno, če od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo deset let. Izjema bi veljala, če bi tožnica izkazala, da kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka, vendar teh okoliščin ni navajala in še manj izkazala. Tožnica tako po presoji organa nima možnosti, da bi s pritožbo zoper sklep z dne 18. 3. 2024 uspela. Zato ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj po 383. a členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZFPPIPP) za svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja BPP ni mogoče dodeliti, razen če je vložen ugovor proti odpustu obveznosti.

3.Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in zoper odločbo vlaga tožbo. V njej navaja, da ji je bil odpust obveznosti res zavrnjen z utemeljitvijo, da je želela izigrati upnike, vendar ima možnost vložiti nov predlog in prerekati terjatve upnikov v stečajnem postopku. Tožnica ne izigrava upnikov, saj se bodo poplačali iz njene stanovanjske hiše, ker je prezadolžena pa je zanjo odpust obveznosti pomemben, sicer ji bodo dolgovi ostali. Je mati treh otrok, ima 50.000 EUR obveznosti in je do BPP upravičena v vseh drugih postopkih. Navaja, da je po odvetniku že vložila pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti in da ima v vsakem primeru pravico do prvega pravnega posveta. Če ji BPP ne bo odobren, bo morala sama plačati odvetniške stroške. Posledično ne bo imela sredstev za preživetje, kar je v nasprotju z določbami ZBPP. Izpostavlja primer Bpp 669/2023, v katerem je bila stečajni dolžnici dodeljena BPP za celoten postopek na 1. stopnji. Trdi, da je bila z izpodbijano odločitvijo diskriminirana v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter prošnji za BPP ugodi. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da ni dvoma, da tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, vendar pa dodelitev ni možna upoštevaje določbo 383.a člena ZFPPIPP. Odločba Bpp 669/2023 za predmetni postopek ni relevantna, je pa iz obrazložitve te odločbe razvidno, da je bila dodeljena zaradi ugovora zoper odpust obveznosti. Za tako situacijo je BPP mogoče dodeliti. Trdi, da pritožba zoper sklep St ... z dne 18. 3. 2024, ki je priložena k tožbi, ni bila nikoli vložena. Poudarja, da po pravnomočnosti tega sklepa pritožba ni dovoljena, v stečajnem postopku pa po 121. členu ZFPPIPP tudi ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Poleg tega je bil stečajni postopek s sklepom z dne 26. 4. 2024 končan, po 398. členu ZFPPIPP pa lahko stečajni dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti le do izdaje sklepa o končanju postopka.

5.Sodišče je v okviru materialnega procesnega vodstva tožnico seznanilo, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil stečajni postopek 16. 5. 2024 pravnomočno končan in jo pozvalo, naj utemelji svoj interes za tožbo ter predloži dokazilo, da je zoper sklep St ... z dne 18. 3. 2024 vložila pritožbo.

6.Tožnica je po prejetem pozivu sodišča v vlogi z dne 30. 5. 2024 navedla, da je vložila pritožbo zoper sklep in jo predložila k prošnji za BPP. Trdila je, da sklep o koncu stečaja njenemu pooblaščencu še ni bil vročen, tako da ni seznanjen s tem, da bi bil postopek končan.

7.Toženka v pripravljalni vlogi z dne 4. 6. 2024 navaja, da pritožba zoper sklep St ... o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ni bila vložena v roku za pritožbo, tako da je 16. 4. 2024 postal pravnomočen. Tožnica je šele 29. 5. 2024, vložila pritožbo. To je prepozno, saj je bil sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 18. 3. 2024 pooblaščencu tožnice pravilno vročen 31. 3. 2024.

8.Tožba ni dovoljena.

9.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tako imenovane procesne predpostavke). Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Med drugim sodišče tožbo zavrže tudi, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

10.Tretji odstavek 383. a člena ZFPPIPP določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP. Se pa prvi stavek tega odstavka ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.

11.Po prvem odstavku 398. člena ZFPPIPP lahko stečajni dolžnik vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane (v nadaljnjem besedilu: predlog za odpust obveznosti) do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

12.Toženka je predložila sklep St ... z dne 26. 4. 2024, s katerim je Okrožno sodišče v Novem mestu sklenilo, da se stečajni postopek zoper tožnico konča. Da je postopek končan izhaja tudi iz izpisa vpisnika Okrožnega sodišča v Novem mestu za spis St ..., ki ga je predložila toženka, javno dostopen pa je tudi na spletni strani AJPES.

13.Tožnica je sicer predlog za odpust obveznosti vložila 14. 3. 2024, tj. preden je bil stečajni postopek s sklepom St ... z dne 26. 4. 2024 zoper njo končan, vendar je sodišče s sklepom z dne 18. 3. 2024 predlog zavrnilo. Toženka je predložila dokazilo, da je bil ta sklep vročen tedanjemu pooblaščencu tožnice odvetniku A. A. 31. 3. 2024. Tožnica ni trdila in še manj dokazala, da naj bi bil datum vročitve drug ali da navedeni odvetnik ni bil pooblaščen za zastopanje. Rok za pritožbo zoper ta sklep se je tako iztekel 15. 4. 2024.

14.Ker pritožba v pritožbenem roku ni bila vložena, je sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti 16. 4. 2024 postal pravnomočen. Tožnica je sicer k tožbi, ki jo je vložila 29. 4. 2024, predložila pritožbo zoper sklep St ... z dne 18. 3. 2024, vendar brez dokazila o tem, kdaj naj bi pritožbo vložila. Po pozivu sodišča, naj izkaže, kdaj je bila pritožba vložena, je tožnica odgovorila, da je bila pritožba vložena po vloženi prošnji za BPP in da je sodišču dostavila izvod pritožbe. Ni pa predložila dokazila o vložitvi pri pristojnem sodišču. Kopijo pritožbe z datumom, ko jo je prejelo Okrožno sodišče v Novem mestu, je nato predložila toženka. Iz sprejemne štampiljke tega sodišča izhaja, da je sodišče pritožbo prejelo 31. 5. 2024, priporočeno pa je bila poslana 29. 5. 2024, torej že po pravnomočno končanem postopku stečaja.

15.Ker je stečajni postopek pravnomočno končan, tožničine pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, novega predloga za odpust obveznosti pa ne more več vložiti. Posledično upniki zoper morebitno odločitev o odpustu obveznosti ne bi mogli ugovarjati (le v tem primeru pa je v tem postopku dodelitev BPP sploh mogoča). Zato si tožnica, četudi bi sodišče njeni tožbi ugodilo, svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, tj. predloga za odpust obveznosti niti ne bi mogla ponovno vložiti. Iz tega izhaja, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist in je bilo treba tožbo zavreči.

16.Sodišče je odločitev utemeljilo tudi na listinah, ki so nastale po izdaji izpodbijane odločbe, kar je, kljub določbi 52. člena ZUS-1 dopustno, saj se nanašajo na procesne predpostavke, ki morajo biti izkazane ves čas postopka. Listine je vročilo tožnici, da bi ji omogočilo obravnavanje, pa je tudi razpisalo narok za glavno obravnavo. Tožnica se naroka ni udeležila, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 odločilo brez obravnave.

17.Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.