U-I-413/98

25. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe DOM, notranja in zunanja trgovina, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Jože Golob, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 25. maja 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 89. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl.US, 13/93 - odl.US, 31/93, 24/95 - odl.US, 20/97 - odl.US, 23/97 - odl.US, 65/98, 76/98 - odl.US in 60/99) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica navaja, da je denacionalizacijski zavezanec in da je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: Ministrstvo) ugodilo zahtevku denacionalizacijskih upravičencev za vrnitev nepremičnine. Svojo odločitev je Ministrstvo oprlo na 89. člen in na četrti odstavek 16. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I- 72/93 z dne 20. 4. 1995 (Uradni list RS, št. 24/95 in OdlUS IV, 42). Iz prilog k pobudi je razvidno, da je pobudnica zoper tako odločitev Ministrstva vložila tožbo v upravnem sporu.

2.Določba 89. člena ZDen naj bi bila nejasna, ker naj bi ne opredeljevala pojma "špekulativen". Špekulativnih poslov v smislu izpodbijane določbe naj bi ne bilo mogoče interpretirati s pojmovanjem špekulacije po prejšnjem pravnem sistemu, ki naj bi kot špekulativne posle obravnaval predvsem tiste, ki so preobčutno tržno naravnani. Kot interpretacijsko neprimeren za razlago navedenega pojma naj bi bil tudi pojem nedovoljene špekulacije iz 14. člena Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 - ZVK). Razlaga pojma špekulacije, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot pravni posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička, naj bi ne mogla priti v poštev za interpretacijo sporne določbe 89. člena ZDen. Podobno naj bi bil pojem špekulacije opredeljen v nemški pravni leksikografiji. V nemški literaturi pa naj bi bil pojem špekulacije opredeljen kot tipičen davčni pravni problem in ne kot civilističen.

Ker naj bi v primeru dokapitalizacije družbe DOM, notranja in zunanja trgovina, d.o.o., Ljubljana, (v nadaljevanju: DOM) premoženje denacionalizacijskega zavezanca sploh ne prešlo izven pravne osebe, naj bi bila uporaba navedene določbe v takih primerih, tj. v primerih "prehoda premoženja iz družbenega v mešano lastnino", nejasna in neprimerna. Zato naj bi bila izpodbijana določba v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave).

3.Določba 89. člena ZDen naj bi bila v nasprotju tudi s 155. členom Ustave, ker naj bi imela retroaktiven učinek na pravne posle, ki so bili sklenjeni vse od leta 1945 dalje.

4.Pobudnica predlaga še dopolnitev odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-72/93, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo četrti odstavek 16. člena ZDen, kolikor se nanaša na pravne osebe v mešani lastnini, v katerih je zasebni oziroma tuji kapital udeležen z bagatelnimi vložki. Opredelitev pojma bagatelnosti naj bi bila pomanjkljiva, zato predlaga, naj Ustavno sodišče poda okvirno interpretacijo pojma minimalnega deleža zasebnega kapitala.

B.

5.Odvetnik Jože Golob je v vlogi z dne 20. 11. 1998 navedel, da pobudo vlaga v imenu družbe DOM in v imenu družbe MCT Handelgesellschaft m.b.H, Beljak, Republika Avstrija. Pooblastilo je predložil le za zastopanje družbe DOM. Ker pooblastila za zastopanje družbe MCT Handelgesellschaft m.b.H, Beljak, kljub pozivu Ustavnega sodišča ni predložil, je Ustavno sodišče štelo, da pobudo vlaga le v imenu družbe DOM.

6.Družba DOM je z navedbami v pobudi in priloženimi listinami izkazala pravni interes za vložitev pobude, vendar pa so razlogi, s katerimi pobudnica utemeljuje neustavnost 89. člena ZDen, očitno neutemeljeni. Gre namreč za nedoločen pravni pojem, katerega vsebina je (kljub drugačnemu mnenju pobudnice) določljiva. Podlaga za določitev vsebine nedoločenega pravnega pojma ni nujno vsebina, kot jo ima sicer jezikovno enak pojem v drugem predpisu oziroma kot jo opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Določenost nekega pravnega pojma je namreč odvisna od logičnega pomena vsake norme in od njene večje ali manjše splošnosti ter od abstrakcije konkretnih primerov, na katere se bo norma nanašala. Načela pravne države pa zahtevajo, da so norme opredeljene tako, da je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti vsebino predpisa.

7.Pojem špekulacija kot ekonomski pojem, ki opredeljuje način ukvarjanja s posli, nima nujno negativnega pomena. Gre za preračunljivo ravnanje v upanju na dobiček. Če pa je tako preračunljivo ravnanje posledica nedopustnega nagiba, dobi pojem špekulacije svojo protipravno naravo.

8.V smislu ZDen je za špekulativne pravne posle bistveno, da so povezani z izigravanjem kakšnega zakona, posledica takega izigravanja pa bi povzročila izničenje namena ZDen. Kot je Ustavno sodišče že večkrat do sedaj poudarilo v svojih odločbah, temelji ZDen na načelu pravičnosti kot izrazu pravne države. Z denacionalizacijo se tako popravljajo krivice, ki so bile storjene s poseganjem države v lastninske odnose. Krivice naj bi se popravile tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, pripada upravičencem odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Takšno načelo velja tudi za klasične restitucijske zahtevke.

9.Tako je tudi sodna praksa izoblikovala stališče, da je namen pravne norme iz 89. člena ZDen v tem, da zaradi izigravanja določb ZDen ali zaradi hudih kršitev pravnega reda ne bi bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev v primerih, ko je podržavljeno premoženje prešlo v zasebnolastninsko sfero na podlagi špekulativnega ali navideznega pravnega akta ali posla, torej na način, ki je pomenil že v času prehoda premoženja hudo kršitev celo tedaj veljavnega pravnega reda (npr. sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 603/98 z dne 15. 9. 1999, sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 443/94 z dne 29. 6. 1995).

10.Iz navedenega je nedvomno razvidno, da ima pojem "špekulativen" v smislu 89. člena ZDen določljivo vsebino.

11.Izpodbijana določba torej ni nejasna, vsaj ne do te mere, da bi ji bilo mogoče očitati protiustavnost. Ker mora biti špekulativna narava podana ob sami sklenitvi pravnega posla, tudi ni mogoče govoriti o retroaktivnem učinkovanju izpodbijane določbe. Pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red. V takih primerih gre namreč za zlorabo pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.

12.Navedbe pobudnice o neprimernosti uporabe določbe 89. člena ZDen v konkretnem primeru pa same po sebi ne morejo biti predmet presoje ustavnosti predpisa. Dejanska uporaba predpisa je namreč lahko podvržena ustavnosodni presoji le z uporabo instituta ustavne pritožbe.

13.Ustavno sodišče tudi predloga, naj izda dopolnjeno obrazložitev odločbe št. U-I-72/93, tako da bo pojasnilo pojem o minimalnem zasebnem kapitalu, ni obravnavalo. Ustavno sodišče obrazložitev izdanih odločb ne dopolnjuje.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in šeste alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: sodnica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

S o d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić