Jedro

Sodišče nima zadržkov tako glede dopustnosti rekonstrukcije kot tudi glede oblikovanja in lege objekta ter komunalne opreme. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se je tožeča stranka udeleževala postopka zaradi varovanja svojega pravnega interesa kot lastnica objekta, ki meji na objekt, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zaradi morebitnega vpliva rekonstrukcije na nepremičnino v solasti tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju tožena stranka) investitorju Mitji Scozzaiju dovolila rekonstrukcijo enostanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 2605 k.o. ... (točka 1 izreka). Ugotovila je zahtevnost objekta, kot manj zahteven objekt in ga klasificirana kot enostanovanjsko stavbo (točka 2 in 3 izreka). Dopustila je rekonstrukcijo stanovanjske stavbe: zamenjava strešne konstrukcije z novo v enakih dimenzijah, ojačitev strešne konstrukcije z novo betonsko vezjo višine 40 cm, znižanje stropne plošče nad pritličjem za 0,17 m in zamenjavo lesnih tramov s konfinskimi profili, zamenjavo oken, vrat, steklenih površin verande v enakih dimenzijah, znižanje obstoječega balkona (streha obstoječe verande) v enakih dimenzijah do višine prve etaže, delno v AB izvedbi, delno stekleni na kovinskem ogrodju, določila tlorisno velikost stavbe na stiku z zemljiščem, tlorisno velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče ter višinske gabarite, oblikovanje strehe kot lesena dvokapnica z naklonom 25 % krita z opečno kritino (prvi in drugi odstavek točke 4 izreka). Določila je odvod meteornih vod ter odmike pri čemer je določila, da na vzhodni strani sega napušč v zračni prostor parc. št. 2597 k.o. ..., v ostalem delu pa sega stanovanjska stavba do sosednjih parcel na JV, SZV in SV strani, medtem ko je odmik stanovanjske stavbe od parcelne meje s parc. št. 2240/2 k.o. ... na JV strani 4,8 m (tretji in četrti odstavek točke 4 izreka). Določila je, da mora biti gradnja izvedena v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja št. DMB-04/2011 z datumom december 2011, čistopis z datumom april 2016, družbe ..., ki je sestavni del dovoljenja in so podrobnejše lokacijske funkcionalne in oblikovne in tehnične značilnosti gradnje določene v PGD za investitorja obvezujoče (točka 5 in 7 izreka), ugotovila, da so k gradnji podana soglasja (točka 6 izreka) ter da posebnih stroškov postopka ni bilo (točka 9 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je predlagana gradnja skladna z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju PUP). Iz prostorsko informacijskega sistema občine je razvidno, da je zemljišče s parc. št. 2605 k.o. ... opredeljeno kot območje stanovanj znotraj meje poselitvenega območja. Obravnavana parcela spada v prostorsko enoto ESO 3.2 (enota naselja Solkan SO, funkcionalna enota SO 3) v kateri so predvidene stanovanjske hiše v mestnem okolju. Nepremičnina leži na območju varstva kulturne dediščine, v varovalnem pasu železnice in varovalnem pasu plinovoda. Za gradnjo na območju varstva kulturne dediščine je investitor pridobil kulturnovarstveno soglasje, pridobil je tudi soglasje za gradnjo v varovalnem pasu železnice. Iz dopisa soglasodajalca za gradnjo v varovalnem pasu plinovoda izhaja, da v danem primeru ni projektnih pogojev, niti ni potrebno soglasje k projektnim rešitvam.

3. Gradnja je skladna s 24. členom PUP, ki določa, da morajo odmiki novoizgrajenih objektov slediti regulacijskim črtam v prostoru. Glede gradnje objekta ob meji gradbene parcele pa določa, da je gradnja možna v primerih, ko ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora, ko gre za strnjeno gradnjo ali postavitev nadomestne gradnje ob meji zemljišča. Gradnja do parcelnih mej je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljena z dejstvom, da gre za strnjeno gradnjo, da je stavba že obstoječa, zgrajena pred letom 1967, s predvideno rekonstrukcijo pa se zunanji gabariti stavbe ne spreminjajo in se z gradnjo ne posega na sosednje parcele, razen napušča strehe, žleba in cevi za vodo, ki sega v zračni prostor parc. št. 2597 k.o. ..., za kar je investitor pridobil služnostno pravico.

4. V nadaljevanju navaja, da je v zadevi razpisala ustno glavno obravnavo, na kateri je obravnavala pripombe in trditve tožeče stranke in pri tem ugotovila, da je ob odstranitvi lesenega ostrešja in lesene stropne konstrukcije, konstrukcija zasnovana tako, da sloni na obstoječih nosilnih zidovih, to sta steni na SV in JZ strani stavbe. Iz PGD izhaja, da sta ta dva zidova ojačana z betonsko vezjo in dodatnim nosilcem ob obstoječem zidu, tako da je stavba samostojno statično stabilna in investitor s predmetnim posegom tako ne posega v skupni zid. Iz PGD izhaja, da se odmiki od parcelnih mej ne spreminjajo in da je rekonstrukcija zasnovana na podlagi obstoječih nosilnih konstrukcij. Potek parcelne meje med parc. št. 2605 in 2603 k.o. ... je bil določen s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici N 56/2013 z dne 5. 3. 2015 tako, da je meja med navedenima parcelama določena po sredini zidu.

5. Glede povzročanja škode na tuji nepremičnini med gradnjo je toženi stranki pojasnila, da so za reševanje sporov glede povzročene škode in za nadzor gradnje pristojne druge inštitucije in ne organ, ki izdaja gradbeno dovoljenje. Po tem, ko je preverila pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja in 66. člena ZGO-1, in ugotovila, da so izpolnjeni, je izdala izpodbijano odločbo.

6. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-299/2013/8 z dne 30. 11. 2016 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

7. Tožeča stranka v tožbi izpodbija izdano gradbeno dovoljenje iz razloga kršitev pravil postopka, nepravilnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je solastnica nepremičnine parc. št. 3603 k.o. ... tudi A.A., zato bi jo bilo treba obravnavati kot nujno suspornico. Pritožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje je sicer podal samo tožnik, vendar bi toženec moral o pritožbi seznaniti tudi solastnico parc. št. 2602/0 k.o. ... in drugostopno odločbo vročiti tudi njej. Ker navedenega ni storil so podane kršitve določil postopka in je v posledici izpodbijana odločba nezakonita. Nadalje navaja, da streha investitorja sega v zračni prostor parc. št. 2603/0 k.o. ..., zato bi moral investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti ustrezni pravni naslov za ureditev takega stanja, kar pa ni bilo storjeno, enako velja tudi za višino strehe, ki se je s posegom investitorja zvišala.

8. Investitor je izkazal le služnostno pravico odvajanja meteorne vode in seganja napušča žleba in cevi za odvajanje vode na zemljišča, ki niso njegova last, z ničemer pa ni izkazal upravičenja seganja njegove strehe v zračni prostor parcele v solasti tožeče stranke. Navedenega dejstva niti prvostopenjski niti pritožbeni organ nista presojala. Nadalje očita, da prvostopenjski organ ni opravil obravnave na kraju samem in preveril skladnost opisa objekta v projektni dokumentaciji z obstoječim stanjem ter ugotovil škode, ki ji jo je investitor povzročil že pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zaradi česar je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.

9. Stranka z interesom investitor v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

10. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi razlogom obrazložitve izpodbijane odločbe in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

13. V zadevi ni sporno, da leži območje gradnje znotraj meje poselitvenega območja in spada v prostorsko enoto ESO 3.2 (enota naselja Solkan SO, funkcionalna enota SO 3), v katerem so predvidene stanovanjske hiše v mestnem okolju. V skladu s 112. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (OPN) se za predvideni poseg v prostor, glede na čas vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, uporablja PUP.

14. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je predmet gradbenega dovoljenja rekonstrukcija že obstoječe stavbe, zgrajene pred letom 1967. Kakor izhaja iz PGD, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja in iz katerega so razvidne podrobnejše lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti gradnje, se s predvideno rekonstrukcijo zunanji gabariti obstoječe stavbe ne spreminjajo, s predvideno z gradnjo se tudi ne posega na sosednje parcele, razen glede napušča strehe, žlebov in cevi za vodo, ki segajo v zračni prostor parcele št. 2597 k.o. ..., ter cevi za odvod meteorne vode na parc. št. 2596 k.o. ..., za kar si je investitor pridobil služnostno pravico.

15. Ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s skladnostjo predlagane rekonstrukcije objekta z določbami o PUP niso utemeljeni. Sodišče nima zadržkov tako glede dopustnosti rekonstrukcije kot tudi glede oblikovanja in lege objekta ter komunalne opreme. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se je tožeča stranka udeleževala postopka zaradi varovanja svojega pravnega interesa kot lastnica objekta, ki meji na objekt, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zaradi morebitnega vpliva rekonstrukcije na nepremičnino v solasti tožeče stranke. Tožeča stranka v tožbi le ponavlja ugovore, ki jih je izpostavljala že v postopku pred upravnim organom prve stopnje in nato v pritožbi, do katerih sta se upravni organ prve stopnje in tožena stranka obširno opredelila. Kot je bilo tožeči stranki že pojasnjeno so se na podlagi določb 66. člena ZGO-1 pred izdajo izpodbijane odločbe presojali pogoji za njeno izdajo na podlagi predložene projektne dokumentacije ne glede na to, če je bila rekonstrukcija objekta v naravi dejansko že izvršena. ZGO-1 namreč ne daje podlage za odločanje na podlagi v naravi dejansko obstoječega objekta, oziroma mimo predložene dokumentacije. Predmet odločanja je gradnja tako kot je predvidena v predloženem PGD, presoja ali je objekt zgrajen v obsegu in v skladu s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju pa je stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja. Morebitna gradbena odstopanja od PGD, ki je med ostalim tudi del izpodbijane upravne odločbe, ne more biti predmet presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno so vsi ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na okoliščine izvajanja odstranitvenih del in rekonstrukcije objekta, za izdajo izpodbijane odločbe neupoštevni.

16. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev pravil postopka v zvezi z izvajanjem dokazov z ogledom na kraju samem ni utemeljen. Kot je bilo že pojasnjeno, je izpodbijana odločba izdana na podlagi dokumentacije, ki jo je investitor predložil k vlogi za izdajo izpodbijanega upravnega akta. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) sicer v drugem odstavku 164. člena dopušča, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, pa odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev v zadevi (prvi odstavek 165. člena ZUP). Dokazi se izvedejo praviloma po tem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno, ali kaj je treba dokazati. V konkretnem primeru pa je za tožečo stranko sporna dejanska izvedba z izpodbijanim aktom dovoljenje rekonstrukcije, kar pa kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno ni predmet odločanja tega postopka, zato je zavrnitev predlaganega dokaza, ki za odločitev v stvari tudi po mnenju sodišča ni relevanten pravilna in na zakonu utemeljena.

17. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitve postopka solastnici nepremičnine parc. št. 3603 k.o. ... A.A. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je bila A.A., kot stranski udeleženec pritegnjena v upravni postopek in ji je bila izpodbijana odločba kot taki vročena. V skladu s pravnim poukom ji je bila tako solastnici sosednje nepremičnine dana možnost pritožbe, ki pa je solastnica navedene nepremičnine ni izkoristila. Tožeča stranka je ravnala pravilno, ko je pritožbo zoper prvostopno odločbo, ki jo je vložila tožeča stranka vročila le investitorju. Po določbi prvega odstavka 241. člena ZUP se namreč pritožba pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi. Tudi po mnenju sodišča solastnice sosednje parcele A.A. ni mogoče šteti kot stranko z nasprotnimi interesi, glede na to, da je pritožbo zoper izpodbijano odločbo podala tožeča stranka, kot solastnica iste parcele in bi ugoditev njeni pritožbi bila v korist solastnice iste parcele A.A. Drugačno razlogovanje bi namreč pomenilo, da bi se stranskemu udeležencu v upravnem postopku mimo določb 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 priznalo pravno varstvo v upravnem sporu, ki mu, glede na to, da se zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni pritožila, ne gre. Glede na navedeno tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, v katerem se sklicuje na morebitno sosporništvo kot solastnica nepremičnine, ki je bila pritegnjena kot stranski udeleženec v upravni postopek. Tudi ostali tožbeni ugovori, ki jih v tožbi navaja tožeča stranka glede na že navedeno, na samo odločitev v stvari ne morejo vplivati.

18. Sodišče je tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

19. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožeči stranki skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 ni prisodilo stroškov upravnega spora, saj v tem primeru vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.