Jedro

Ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, je sodišče tisto, ki odloči o načinu delitve. Glede na to, da je bilo v konkretnem ugotovljeno, da je delitev stvari v naravi možna in da je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo upravičene interese solastnic, je odločitev o tem, da se solastne nepremičnine razdelijo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa, pravilna in zakonita.

Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, zato plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je predlagala dopolnjevanje z izvedencem.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča v II. in III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; sicer se pritožba zavrne in sklep v preostalem izpodbijanem a nerazveljavljenem delu (v I. točki izreka) potrdi.

II. Predlagateljica in nasprotna udeleženka sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina, parc. št. 425/1 k. o. X, v naravi stanovanjska hiša, in parceli št. 83 ter 26.S, obe k. o. Y, v naravi vinograd in zidanica, last predlagateljice in nasprotne udeleženke vsake do ½, razdružijo tako, da se parcela št. 425/1 k. o. X, izroči v izključno last in posest nasprotni udeleženki S. V., parceli št. 83 ter 26.S k. o. Y pa predlagateljici E. R. B. (I. točka izreka); da mora nasprotna udeleženka plačati predlagateljici znesek 23.010,35 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa, pri čemer se dolžnost plačila zavaruje z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri parc. št. 425/1 k. o. X v korist predlagateljice (II. točka izreka); da obe stranki trpita vsaka svoje stroške, skupne stroške (sodne takse, izvedenine) pa vsaka do ½ oziroma 605,88 EUR(III. točka izreka).

2. Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Navaja, da je sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb postopka s tem, ko je zapisalo, da je nasprotna udeleženka predlagala, naj se vinograd in zidanica dodeli predlagateljici, hiša pa nasprotni udeleženki, saj je to navajala predlagateljica. Tudi ni bila predlagateljica tista, ki je predlagala dopolnitev cenitve. Predlagateljica v predlogu ni upoštevala, da so na nepremičninah vknjižene služnostne pravice in realno breme preužitka, sodišče pa v tej smeri ni pozvalo predlagateljice, da predlog dopolni. V posledici navedena bremena niso bila upoštevana pri oceni vrednosti nepremičnin. Poleg tega bi moralo sodišče pozvati predlagateljico na založitev predujma, saj je ona sprožila postopek in posledično ona zalaga tudi stroške, ki so potrebni za izvedbo postopka, tudi za cenitev oziroma mnenje. Izvedenski mnenji – cenitvi ne vsebujeta mnenja o tem ali je možna fizična delitev posameznih nepremičnin. Sodišče ne bi smelo izhajati iz vrednosti le-teh iz leta 2011. Zaradi trajanja postopka in drastičnega padca vrednosti nepremičnin, bi moralo opraviti ponovno cenitev, na stroške predlagateljice. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem udeleženk postopka in tega ni obrazložilo. Zapisalo je, da solastnici dobita v naravi tisti del stvari, za katerega sta izkazali upravičen interes, ta ugotovitev sodišča je arbitrarna in brez podlage v izvedenih dokazih. To, da nepremičnino uporabljaš, še ne pomeni, da imaš upravičen interes. Nasprotna udeleženka se ni strinjala z doplačilom razlike, le v okviru poravnavanja je predlagateljici ponudila, da ji izplača 15.000,00 EUR, na kar pa predlagateljica ni pristala. Nasprotna udeleženka tudi ni sposobna takega izplačila, saj za to nima denarja. Sodišče ni izvajalo dokaza v zvezi z možnostjo fizične delitve nepremičnine. Celotna stvar se lahko dodeli enemu solastniku le, če kateri od solastnikov tako predlaga, nasprotna udeleženka pa ni predlagala, da se ji dodeli hiša in se ji naloži izplačilo predlagateljice v denarju. Takšnega predloga tudi ni podala predlagateljica.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve stvari, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes; če fizična delitev stvari v naravi ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev); na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (drugi, četrti in peti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je fizična delitev solastnih nepremičnin v naravi mogoča in to z izplačilom razlike v vrednosti, in nepremičnine razdelilo tako, da sta solastnici v naravi dobili tisto nepremičnino, za katero sta izkazali upravičen interes, z izplačilom razlike v vrednosti (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Ni res, da sodišče nepremičnin ni fizično razdelilo – dejstvo, da je zidanico z vinogradom v celoti dodelilo v last in posest predlagateljici, stanovanjsko hišo pa nasprotni udeleženki, seveda pomeni fizično delitev stvari v naravi.(1) Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno štelo, da predlagateljica izkazuje upravičen interes za parceli št. 83 ter 26.S k. o. Y (v naravi vinograd in zidanica), nasprotna udeleženka pa za parcelo št. 425/1 k. o. X (v naravi stanovanjska hiša). Nasprotna udeleženka ni konkretno prerekala trditve predlagateljice „da že ves čas uporablja in koristi zidanico ter obdeluje vinograd“,(2) tudi je bilo nesporno, da v hiši živi nasprotna udeleženka z družino (in oče predlagateljice in nasprotne udeleženke, za katerega se je zavezala skrbeti). Ne more biti dvoma, da predlagateljica torej izkazuje upravičen interes za pridobitev v izključno last in posest nepremičnino, ki v naravi predstavlja vinograd z zidanico, nasprotna udeleženka pa za nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo. Kako konkretno bi želela, da se solastne nepremičnine razdelijo, nasprotna udeleženka tudi sicer ni nikoli pojasnila (tudi ne v pritožbi).

7. Upoštevaje povedano se očitna pomota sodišča, da je bila nasprotna udeleženka tista, ki je predlagala, naj se vinograd in zidanica dodelita predlagateljici, hiša pa nasprotni udeleženki, čeprav je bila to predlagateljica, ne nanaša na pravno odločilna dejstva. Glede na nespornost le-teh, da predlagateljica uživa in izkazuje upravičen interes za vinograd z zidanico, nasprotna udeleženka pa za stanovanjsko hišo (kaj drugega, kot rečeno, nasprotna udeleženka ni nikoli trdila), ta očitna pomota sodišča na vsebino sklepa ni vplivala. Glede na nespornost dejstev, na katerih temelji zaključek sodišča prve stopnje o izkazanem upravičenem interesu solastnic do posameznih nepremičnin, upoštevaje, da nasprotna udeleženka ni nikoli postavila svojega predloga o načinu delitve, tudi njuno zaslišanje v postopku ni bilo potrebno, zato sodišče prve stopnje s tem, ko ju ni zaslišalo, ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, nasprotni udeleženki ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, ta opustitev pa tudi ni vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve v tem obsegu.

8. Ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, je sodišče tisto, ki odloči o načinu delitve. Glede na to, da je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je delitev stvari v naravi možna in da je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo upravičene interese solastnic, je odločitev o tem, da se solastne nepremičnine razdelijo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka sklepa, pravilna in zakonita (temelječa na določbi drugega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 70. člena SPZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem obsegu zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Ker je pri fizični razdelitvi stvari v naravi prišlo do razlike v vrednosti nepremičnin, ki sta jih solastnici pridobili v izključno last in posest, v korist nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo četrtega odstavka 70. člena SPZ pravilno odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici izplačati razliko v vrednosti. Ima pa pritožba prav, da je o višini tega doplačila sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo. Izhajalo je iz cenitev z dne 3. 9. 2011 in z dne 26. 9. 2011. Nasprotna udeleženka je zaradi poteka časa (v katerem so po njenem vrednosti nepremičnin padle) in ker so nepremičnine obremenjene s služnostmi, predlagala dopolnitev cenitve. Sodišče prve stopnje je predlogu (delno) ugodilo in na naroku dne 29. 10. 2013 sprejelo sklep „da se, glede na bistveno spremenjene cene na nepremičninskem trgu in ob dejstvu, da sta bili cenitvi narejeni 3. 9. 2011 oziroma 26. 9. 2011, odredi dopolnitev cenitve gradbene in kmetijske stroke“. Ker nasprotna udeleženka predujma za dopolnitev cenitev ni plačala, tega dokaza sodišče ni izvedlo in je pri odločitvi upoštevalo cenitvi iz leta 2011. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank kot tudi zaslišanje izvedenca enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dopolnjevanje z izvedencem.(3) Zato je bila predlagateljica tista, ki je bila dolžna založiti stroške predujma. Ker torej sodišče prve stopnje določbe 153. člena ZPP ni uporabilo pravilno, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve v tem delu, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v odločitvi v II. točki izreka in v posledici v III. točki izreka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker je tudi po mnenju pritožbenega sodišča predlog nasprotne udeleženke za dopolnitev cenitve zaradi poteka časa, pa tudi zaradi (nespornega) obstoja služnosti in drugih bremen na nepremičninah,(4) ki jih v cenitvah izvedenca nista upoštevala, utemeljen, naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka odredi dopolnitev cenitev, dolžnost založitve predujma pa naloži predlagateljici.

10. Odločitev pritožbenega sodišča o pritožbenih stroških (kljub delni ugoditvi pritožbi) temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.

Op. št. (1): Če nasprotna udeleženka s pritožbenimi navedbami v zvezi s tem meri na to, da bi moralo sodišče tudi hišo razdeliti v naravi, jo torej „etažirati“, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zvezi s tem na naroku 29. 10. 2013 le pavšalno navajala, naj se mnenje izvedenca gradbene stroke dopolni „tako zaradi ugotavljanja morebitne fizične delitve v smislu etažiranja …“, kar pa samo po sebi še ne pomeni delitve solastnine, temveč le vzpostavitev etažne lastnine. kot takšne. Kako naj bi se nato vzpostavljeni posamezni deli stavbe delili, pa ni predlagala, niti se ni konkretno izjasnila, ali sploh zahteva fizično delitev z ustanovitvijo etažne lastnine, zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ko delitve ni opravilo tudi v tej smeri.

Op. št. (2): Poleg tega je sama pojasnila, da je želja očeta pravdnih strank, da predlagateljica prejme ta del nepremičnin in da očetovo željo upošteva (navedbe v odgovoru na predlog).

Op. št. (3): Tako tudi odločbi VSL I Ip 6043/2011, VSC Cpg 406/2013. Op. št. (4): Glej tudi zemljiškoknjižne izpiske.