Jedro

Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljena zavrnilo ugovora tretjih D.B. in M.B. z utemeljitvijo, da tretja nista verjetno izkazala, da imata na nepremičninah pravico v smislu prvega odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Odločitev je oprlo na peti odstavek 64. člena ZIZ.

2. Proti temu sklepu vlagata tretja pritožbi identične vsebine. Mnenja sta, da sta v ugovoru jasno in verjetno izkazala, da imata na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, stvarne pravice, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 64. člena ZIZ. Te so močnejše od upnikove pravice zahtevati prisilno izvršitev svoje terjatve. Tretja vztrajata pri ugovornih navedbah, da je bila na nepremičnini v korist tretjih 29. 7. 2012 (prav: 2013) vknjižena stavbna pravica z obsegom za gradnjo oziroma dozidavo stanovanjske hiše s časom trajanja stavbne pravice za 99 let v korist tretjih in da imata na nepremičnini na podlagi notarskega zapisa služnostne pogodbe SV 1039/2013 z dne 29. 7. 2013 tudi dosmrtno brezplačno služnostno pravico stanovanja, ki zajema užitek in rabo ter na podlagi notarskega zapisa SV 12/2014 z dne 22. 1. 2014 brezplačno dosmrtno pravico uporabe nepremičnine in uživanja z vsemi premičninami in pritiklinami. S pritožbo izpodbijata odločitev sodišča, da tretja nista izkazala, da imata na predmetu izvršbe stvarno ali obligacijsko pravico, ki je močnejša od upnikove pravice zahtevati prisilno izvršitev svoje terjatve. S prodajo nepremičnine, ki je predmet izvršbe, bi sodišče poseglo v stvarne pravice tretjih, ki sta jih ta verjetno izkazala in katere izvršbo v konkretnem primeru preprečujejo. Sodišču druge stopnje predlagata, da ugotovi, da izvršba na predmetu nepremičnine ni dopustna, ker imata tretja na njej pravico, ki izvršbo preprečuje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbi prereka pritožbene navedbe tretjih in predlaga zavrženje oziroma zavrnitev pritožb. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Po prvem odstavku 64. člena ZIZ lahko tretji, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ).

6. Kot je že prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, mora tretji za verjetno izkazati, da je njegova stvarna ali obligacijska pravica, ki jo ima na predmetu izvršbe, močnejša od upnikove pravice zahtevati prisilno izvršitev svoje terjatve. Pravica tretjega na predmetu izvršbe mora biti takšne kvalitete, da dolžniku preprečuje odtujitev določene stvari, ker bi s tem protipravno posegel v pravni položaj tretjega. Le v primeru obstoja takšne pravice upniku ni mogoče dopustiti izvršbe na dolžnikov predmet. 7. Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da stvarne pravice tretjih na predmetu izvršbe, ki jih uveljavljata v ugovoru, ne predstavljajo ovire za izvršbo. Določba 174. člena ZIZ namreč ureja situacijo, ko imajo tretji v postopku izvršbe na predmetu izvršbe stvarne pravice: osebno ali stvarno služnosti, stvarno breme ali stavbno pravico. Citirana določba določa, da je usoda teh pravic tretjih odvisna od tega, ali so bile njihove pravice vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov ali kasneje. Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire. Tretja se kljub stvarnim pravicam na nepremičnini, ki jih uveljavljata v ugovoru, izvršbi ne moreta upreti.

8. Pritožbi, v kateri se tretja zavzemata za drugačno oceno kvalitete njunih pravic, je drugostopenjsko sodišče po ugotovljenem zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker v postopku niso bili zaznamovani (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).