Jedro

Višje sodišče ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu ZZZDR. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči. Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen.

Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik krije sam stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) izvršilni postopek nadaljevalo; (2.) izvršbo in zavarovanje, dovoljeno s sklepom In 54/2015 z dne 21. 8. 2015, ustavilo in (3.) razveljavilo opravljena izvršilna dejanja.

2. Zoper sklep se je pritožil upnikov zakoniti zastopnik, oče ... iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe 213. člena ZZZDR. Bistvo pritožbe je, da je sodišče na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku, napačno ustavilo postopek, saj slednji za to dejanje ni upravičen.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni dopustna.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Relevantno procesno stanje: - upnik je predlog za izvršbo vložil po pritožniku (zakoniti zastopnik); - sodišče je dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice 10.858,52 EUR s pripadki tako, da je dovolilo izvršbo na denarna sredstva dolžnice pri OPP in zaznambo sklepa o izvršbi na njeni nepremičnini. Sklep o izvršbi je izdan 21. 8. 2015. Sklep je pravnomočen; - dolžnica je 16. 9. 2015 zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, ki ga je sodišče zavrglo s sklepom z dne 17. 9. 2015. Sklep je pravnomočen; - dolžnica in upnik (osebno) sta 6. 11. 2015 vložila umik predloga za izvršbo. V umiku je navedeno, da upnik umika predlog za izvršbo, ki jo je v njegovem imenu in brez njegove vednosti vložil pritožnik. Nadalje je navedeno o plačilu preživnine in poudarjeno, da bi upnik v primeru nadaljevanja izvršbe ostal brez strehe nad glavo, ker je bila predlagana in dovoljena izvršba na nepremičnino, v kateri prebiva. Poleg tega bosta z materjo ostala brez vseh denarnih sredstev, s katerimi mati preživlja upnika; - sodišče je s sklepom z dne 12. 11. 2015 prekinilo postopek do postavitve kolizijskega skrbnika mladoletnemu upniku. Sklep je pravnomočen; - dolžnica je 28. 11. 2015 vloži ugovor po izteku roka, na katerega je upnik odgovoril; - 23. 12. 2015 je skrbnica za posebni primer vložila umik predloga za izvršbo; - v prilogi C2 je odločba Centra za socialno delo št. 1203-87/2015 z dne 2. 12. 2015, s katero je mladoletnemu upniku imenovana skrbnica za posebni primer za zastopanje v zadevi umika izvršbe zaradi izterjave neplačane preživnine v tej zadevi zoper dolžnico A. A. 7. Višje sodišče ob tako povzetem procesnem stanju ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR.

8. Po določbi prvega odstavka 192. člena ZZZDR skrbnik varovanca (upnika) zastopa. To je pri skrbniku za posebni primer v konkretni zadevi potrebno razumeti v določeni izvršilni zadevi. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči (1. točka 365. člena in četrti odstavek 343. člena ZPP). Ker se pritožnikove navedbe neposredno nanašajo na legitimacijo kolizijskega skrbnika, višje sodišče odgovarja tudi na pritožbene navedbe.

9. Bistvo pritožbe je, da pritožnik izpodbija položaj kolizijskega skrbnika in zatrjuje neupoštevnost njegovega ravnanja. Hkrati navaja, da ni obrazloženo, kako je bilo ugotovljeno, da so pritožnikovi interesi v nasprotju z upnikovimi. Višje sodišče odgovarja, da je bil kolizijski skrbnik za to zadevo postavljen v upravni zadevi (C2), v kateri je CSD tudi pojasnil razloge za postavitev kolizijskega skrbnika. Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi torej moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen. Sicer pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo potrebno postaviti kolizijskega skrbnika, saj je bilo iz izjave upnika, ki je starejši od 15 let (prim. smiselno prvi odstavek 409. člena ZPP) očitno, da ne želi izvršbe, ki med drugim posega tudi na nepremičnino, ki predstavlja njegov dom. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje pritožniku povsem zadosti pojasnilo, da je bil kolizijski skrbnik postavljen z odločbo upravnega organa (CSD). Zatrjevani bistveni kršitvi določb postopa iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 406. ter četrtega odstavka 409. člena ZPP torej nista podani.

10. Tudi ne drži pritožbena navedba o kršitvi prvega odstavka 409. člena ZPP (pritožnik se sklicuje na odločbe višjega in odločbo Vrhovnega sodišča). Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku. Kolikor pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno prekinilo postopek do postavitve kolizijskega skrbnika upniku, višje sodišče odgovarja, da je sklep o prekinitvi pravnomočen. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe. S sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki le nadaljevalo izvršilni postopek.

11. Pritožnik navaja, da kolizijski skrbnik ni aktivno legitimiran, pri tem se sklicuje na odločbe višjega sodišča, vendar vse neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločilo le o umiku predloga za izvršbo, ki ga je vložila upravičena oseba, kolizijski skrbnik. Z izpodbijanim sklepom sodišče v ničemer ni razpravljalo o aktivni legitimaciji za izterjavo preživnine. Odločbe, na katere se pritožnik sklicuje, nimajo smiselne zveze s to zadevo, saj se nanašajo na vprašanje legitimacije upravnika in vložitve odškodninske tožbe. Le ena od zatrjevanih zadev je izvršilna zadeva, pa še tam je šlo za vprašanje legitimacije za vložitev predloga za izvršbo na podlagi notarskega zapisa.

12. Kolikor pritožnik večkrat izpostavlja odškodninsko odgovornost upnika za neizterjano preživnino, višje sodišče odgovarja, da to vprašanje ni predmet izvršilnega postopka. Na to mu bo sodišče odgovorilo v morebitnem pravdnem postopku za plačilo založenih sredstev za preživljanje.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 154. členu ZPP.

Op. št. (1):Izvršilni postopek je bil prekinjen s sklepom z dne 12. 11. 2015 (red. št. 24), ki je pravnomočen.

Op. št. (2): Iz izvršilnega naslova (A2) izhaja, da je upnik dodeljen v vzgojo in varstvo obema - pritožniku in dolžnici.

Op. št. (3): Primerjaj prof. dr. Barbara Novak, Družinsko pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2014, stran 272 in nadaljnje.

Op. št. (4): Primerjaj še VSL sklep III Cp 723/2003 z dne 30. 5. 2003. Op. št. (5): II Cpg 967/2014, II Cp 10/2012, III Cp 1801/2001 in I Cp 459/2014.