Jedro

Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se razveže prodajna pogodba, ki sta jo dne 25. 10. 2012 sklenili tožnica in toženka in po kateri je toženka postala do celote lastnica nepremičnine posamezni del št. 901 v stavbi št. 767 k.o. M.G., ID stavbe 54 na naslovu C. ulica 22, M., in je bila v korist tožnice ustanovljena služnostna pravica brezplačnega stanovanja v navedeni nepremičnini (I. točka izreka). Toženki (z v izreku sodbe podrobneje navedenimi osebnimi podatki) je naložilo, da je dolžna izstaviti tožnici (z v izreku sodbe podrobneje navedenimi osebnimi podatki) zemljiškoknjižno listino - vknjižbeno dovoljenje, na podlagi katerega se bo pri zgoraj navedeni nepremičnini vknjižila lastninska pravica na ime tožnice do celote, sicer bo tako listino nadomestila pravnomočna sodba (II. točka izreka). V presežku je sodišče prve stopnje primarni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 3.412,48 EUR skupaj s pripadki v primeru zamude (IV. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev v točkah I., II., in IV. izreka se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega dela prvostopne sodbe tako, da se primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeni tožbeni zahtevek pa vrne v nov postopek pred drugim senatom. Pritožnica izpostavlja, da je tožnica v tožbi postavila tožbeni zahtevek, da se med pravdnima strankama dne 25. 10. 2012 sklenjena prodajna pogodba (v nadaljevanju Prodajna pogodba) „razveže oziroma razveljavi“ ter na glavni obravnavi z dne 5. 6. 2014 vztrajala pri tako postavljenem tožbenem zahtevku. V pripravljalni vlogi, vloženi na naslednji glavni obravnavi, je tožnica postavila podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo 96.573,00 EUR s pripadki. Na glavni obravnavi dne 5. 12. 2014 pa je bila toženki vročena pripravljalna vloga tožnice z dne 1. 12. 2014, v kateri je le-ta na novo oblikovala celotni tožbeni zahtevek, tako da se le-ta (primarno) glasi na „razveljavitev“ Prodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine, podrejeno pa na plačilo 96.573,00 EUR s pripadki, sodišče prve stopnje je spremembo tožbe s sklepom dopustilo. Pritožnica izpostavlja, da je torej tožnica svoj tožbeni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala razveljavitev pogodbe in ne njene razveze. Prvostopno sodišče naj bi zato v izpodbijani sodbi, s katero je pogodbo med strankama razvezalo, prekoračilo svoje pristojnosti in prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je odločilo o zahtevku, ki ga tožnica sploh ni postavila oz. oblikovala niti v tej smeri ni podala tožbenih navedb in zanje predlaganih dokazov. Očitno je odločalo o zahtevku, postavljenem v tožbi, povsem spregledalo pa modificirani celotni tožbeni zahtevek v pripravljalni vlogi z dne 1. 12. 2014. Ker je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da tožnica ni uspela dokazati razlogov za razveljavitev pogodbe, na kar se je (edino) glasil (primarni) tožbeni zahtevek tožnice, bi moralo po mnenju pritožnice primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Sicer pa izpodbijana sodba v smeri razveze prodajne pogodbe po mnenju pritožnice tudi nima vsebinske in dokazne ocene. Tožnica ni z ničemer dokazala svojega ustnega poziva na plačilo kupnine ter očitka kasnejše nepripravljenosti (toženke) izpolniti obveznosti iz pogodbe tudi v prihodnosti, tako tudi ni dokazala pravice do odstopa od pogodbe po 106. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tekom postopka tudi ni zatrjevala, da je pogodba zaradi neplačila kupnine razdrta, ker je tožnica od pogodbe odstopila. Prvostopno sodišče naj bi tako v izpodbijani sodbi zagrešilo zmotno uporabo materialnega prava, izpodbijana sodba pa ima takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Pritožnica pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela prvostopne sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je prvostopno sodišče z izpodbijano odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek, kar narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

6. V obravnavani zadevi je tožnica v tožbi ob podani trditveni podlagi, ki je merila na napake volje (zmoto in prevaro), postavila tožbeni zahtevek na „razvezo oz. razveljavitev“ Prodajne pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na spornem stanovanju, ki je bilo predmet prodaje, nazaj na tožnico. Pri postavljenem tožbenem zahtevku je kljub izrecnemu pozivu sodišča prve stopnje vztrajala še na glavni obravnavi z dne 5. 6. 2014, v pripravljalni vlogi z dne 1. 9. 2014 pa je ob (šele takrat podanih) trditvah, da toženka kljub ustnemu pozivu tožnice ni bila pripravljena izpolniti svoje obveznosti iz pogodbe (plačati kupnine), ter da je odstop od pogodbe utemeljen, postavila še podrejeni zahtevek na plačilo 96.573,00 EUR s pripadki, kolikor je znašala uradno ocenjena vrednost spornega stanovanja, ki je bilo predmet Prodajne pogodbe. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 1. 12. 2014 tožbo ponovno spremenila tako, da se primarni tožbeni zahtevek glasi zgolj na razveljavitev Prodajne pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine, podrejeno postavljeni zahtevek (na plačilo zgoraj navedenega zneska) pa je ostal nespremenjen. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijano odločitvijo, da se Prodajna pogodba razveže (ter da je posledično toženka dolžna tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice na spornem stanovanju nazaj na tožnico), ZAZNAMEK

dejansko odločilo mimo postavljenega tožbenega zahtevka, ki po zadnji spremembi tožbe v pripravljalni vlogi tožnice z dne 1. 12. 2014 ni več glasil na razvezo sporne Prodajne pogodbe.

7. Iz vsebine izreka izpodbijane prvostopne sodbe in iz podatkov v spisu (oz. poteka postopka) je mogoče smiselno razbrati, da je prvostopno sodišče zadnjo spremembo tožbe v pripravljalni vlogi tožnice z dne 1. 12. 2014 preprosto spregledalo, na kar opozarja tudi toženka v obravnavani pritožbi. Na zadnji glavni obravnavi je namreč prvostopno sodišče s sklepom dovolilo zgolj (predhodno) spremembo tožbe v smislu postavljenega podrejenega tožbenega zahtevka. Ker pa se je toženka po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.

8. Vse navedeno je v skladu s 357. členom ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijane prvostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Narava prekoračitve tožbenega zahtevka v konkretni zadevi, ko iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče jasno razbrati, v katerem (prekoračenem ali neprekoračenem) delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pritožnici v korist zavrnilo (III. točka izreka prvostopne sodbe), je narekovala razveljavitev prvostopne sodbe v celoti, tudi v sicer pritožbeno neizpodbijani III. točki izreka.

9. Kot že zgoraj izpostavljeno, so tožničine tožbene navedbe merile na napake volje, čemur bi ustrezal zahtevek na razveljavitev sklenjene Prodajne pogodbe v skladu 95. v zvezi s 94. členom OZ. Kljub temu je tožnica sprva postavila zahtevek na „razvezo oz. razveljavitev“ sporne pogodbe. Medtem ko je razveljavitev pogodbe praviloma sankcija za napake volje pri njeni sklenitvi in za primere omejene poslovne sposobnosti stranke (kakor tudi za posamezne v OZ izrecno določene primere), lahko do razveze pogodbe in s tem njenega prenehanja v skladu s 103. in naslednjimi členi OZ pride zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti ene pogodbene stranke dvostranske pogodbe. Odstop od pogodbe oz. njena razveza pa ni edina mogoča sankcija zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti, ki je dana pogodbi zvesti stranki, temveč lahko ta v skladu s 103. členom OZ terja tudi izpolnitev obveznosti nasprotne stranke. Na to se v obravnavani zadevi glede na trditveno podlago strank smiselno nanaša podrejeno postavljeni tožbeni zahtevek, o katerem bo v primeru zavrnitve primarnega tožbenega zahtevka, kot je bil postavljen, moralo sodišče prve stopnje še odločati (in se utegne izkazati kot utemeljen). V ponovnem sojenju naj sodišče prve stopnje po potrebi tudi s pomočjo materialnega procesnega vodstva (285. člen OZ) bolj skrbno opredeli aktualni tožbeni zahtevek, ki v skladu z 2. členom ZPP predstavlja okvir in meje njegovega odločanja, nato pa upoštevaje pravočasno podano trditveno podlago pravdnih strank in ugotovitve izpeljanega dokaznega postopka o njem (ponovno) odloči. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pravdni stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP).