Jedro

Razloge za zaupanje mladoletnega A. A. nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje zelo natančno pojasnilo v 34. do 48. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Oče s svojim ravnanjem spravlja mladoletnega A. A. v hudo čustveno stisko in ne upošteva in ne razume čustvene potrebe otroka po kvalitetnem stiku z materjo ter s tem postavlja svoje čustvene potrebe po dokazovanju lastne moči in potrebe po dokazovanju premoči nad bivšo partnerko nad potrebo otroka, kar govori o njegovih pomanjkljivih starševskih kapacitetah, nasprotno pa mati vseskozi ravna v A. A. korist, ima v uvidu njegove čustvene potrebe in postavlja otrokove potrebe pred svoje, sodeluje z inštitucijami, sledi strokovnim usmeritvam ter spoštuje vse odločitve sodišča ter je sposobna prepoznavati A. A. doživljanje tudi skozi prizmo očetove čustvene zlorabe. Sodišče prve stopnje je mladoletnega A. A. zato utemeljeno zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, saj celoten dokazni postopek potrjuje, da so starševske kapacitete predlagatelja pomanjkljive ter da s svojim ravnanjem ogroža zdrav čustveni, duševni in socialni razvoj otrok, zaradi česar je manj primeren, da bi se mu mladoletnega A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo.

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožniki krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo med predlagateljem in nasprotno udeleženko dne ... 2004 v Ljubljani sklenjeno zakonsko zvezo (I). Njunega mladoletnega otroka A. A. je zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki (II) ter predlagatelja zavezalo k plačevanju preživnine za obdobje od 1. 10. 2019 do 1. 12. 2022 v skupnem znesku 2.670,00 EUR, ter od 2. 12. 2022 dalje v višini 284,00 EUR mesečno (III). Nadalje je nasprotno udeleženko zavezalo k plačevanju preživnine za mladoletnega sina B. A. od 1. 12. 2023 dalje v višini 173,00 EUR mesečno (IV) ter za sina C. A. od 22. 9. 2022 dalje v višini 195,00 EUR mesečno (V). Kar so predlagatelj, nasprotna udeleženka ter udeleženec D. A. predlagali več ali drugače, je zavrnilo (VI, VII in VIII). Sklenilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega postopka (IX).

2.Zoper sodbo so se pritožili predlagatelj, nasprotna udeleženka ter udeleženec D. A.

3.Predlagatelj izpodbija sklep v II., III., IV., V., VI. in posledično IX. točki izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje s stroškovno posledico.

4.Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o dodelitvi mladoletnega A. A. v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki oprlo na mnenje sodne izvedenke, glede katere je predlagatelj tekom postopka opozarjal, da je nestrokovna in pristranska, vendar sodišče njegovih pripomb ni upoštevalo, temveč je slepo sledilo njenim ocenam in ugotovitvam o odtujevanju mladoletnega A. A. od nasprotne udeleženke z njegovim domnevno aktivnim ravnanjem, do ugovorov in trditev predlagatelja pa se ni izreklo oziroma opredelilo. Stroka že dlje časa opozarja, da je potrebno odtujevanje ugotavljati in ocenjevati v kontekstu celotnega dogajanja, pri čemer bo treba tradicionalne in klišejske predsodke glede tega, kdo je agresor v družini, podrediti ugotavljanju dejanskega dogajanja, zaradi česar je treba najprej ugotoviti zlorabo oziroma nasilje. Izvedenka je ignorirala navedbe in podatke, ki jih je podal mladoletni A. A. o tem, kaj se je z njim dogajalo, zlasti ko je z nasprotno udeleženko leto dni živel sam. Sodišče tudi ni preverjalo, zakaj natančno sta se od nasprotne udeleženke odvrnila oba starejša sinova. A. A. željo, da bi živel pri predlagatelju, nespremenjeno izraža že od samega začetka postopka. Enako je bilo tudi v obdobju, ko so mu bili preprečeni vsi stiki s predlagateljem, kot tudi sedaj, ko stiki potekajo v skrajno omejenih okvirih.

5.Glede določitve preživninske obveznosti sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločitve neutemeljeno očita predlagatelju, da bi lahko zaslužil neprimerno več, kot trenutno prejema, pri tem pa je v spisu podatek Zavoda za zaposlovanje, ki izkazuje njegovo trenutno nezaposljivost. Prvostopno sodišče tako protispisno ugotavlja, da predlagatelj ni izkazoval, da ima večje zdravstvene težave in ne more delati, saj je o tem v spisu celo potrdilo, situacija pa se glede tega ni spremenila. Razporeditev preživninske obveznosti ni primerna, saj nasprotna udeleženka mesečno prejema precej več, kot predlagatelj. Poleg tega sodišče ne obrazloži, zakaj naj bi bil predlagatelj mesečno sposoben zaslužiti več kot nasprotna udeleženka, kar naj bi upravičevalo razporeditev preživninskega bremena v razmerju, kot ga je določilo sodišče.

6.Drži, da ima nasprotna udeleženka glede na pičlo odmerjene stike med predlagateljem in mladoletnim A. A. več dela z njegovim varstvom in deloma tudi preživljanjem, vendar po drugi strani enako drži tudi za mladoletnega B. A., ki z nasprotno udeleženko nima niti toliko stikov, kot jih ima predlagatelj s A. A., zato razporeditve preživninskega bremena ob ključno različnih osebnih okoliščinah enega in drugega otroka ni mogoče uporabljati uniformno za oba otroka, ampak jo je potrebno obravnavati individualno.

7.Iz podatkov Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo potrebe 17- letnika znašajo 613,76 EUR, potrebe 11-letnika pa 509,11 EUR. Iz navedenih statističnih podatkov je tako mogoče povzeti, da ne drži, da so stroški preživljanja 17-letnika nižji od stroškov preživljanja 11- letnika. Drži sicer, da je B. A. v času zaključka glavne obravnave šolske obveznosti opravljal z izpiti (ki jih je bilo treba plačevati), vendar pa je dejstvo, da je od glavne obravnave do izdaje izpodbijanega sklepa minilo pet mesecev in se je v tem času začelo novo šolsko leto, ko uporabljeni podatki niso več aktualni in tudi ne realni. Vsekakor pa od mladoletnika, ki je še v procesu šolanja, ni mogoče pričakovati, da bo poleg šolanja še z opravljanjem pridobitnega dela obvezno prispeval v družinski proračun.

8.Potrebe mladoletnega B. A. so odmerjene prenizko in ne odražajo dejanskih potreb in stroškov, ki so potrebni za njegovo preživljanje. Prav tako tudi niso v razmerju s stroški, ki jih je sodišče priznalo za preživljanje mladoletnega A. A. Tako kot ima nasprotna udeleženka v primerjavi s predlagateljem več dela s A. A., ima tudi predlagatelj več dela z B. A., pri čemer je nerazumno, da sodišče ocenjuje, da je z vzgojo B. A. manj dela, kot z vzgojo A. A.

9.3. Na pritožbo je odgovoril udeleženec D. A., ki se s pritožbenimi navedbami strinja ter nasprotna udeleženka, ki predlaga zavrnitev pritožbe.

10.4. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper III., IV. in V. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico.

11.Opozarja, da mesečno s prevozom in prehrano zasluži cca. 1.100,00 EUR, neto pod 1.000,00 EUR. Predlagatelj je formalno nezaposlen. Redno zaposlitev je izgubil, ker je v času bolniškega dopusta delal na črno. Svoj s. p. keramičarstvo, ki ga je imel še v času skupne življenjske skupnosti, je zaprl. Predlagatelj zatrjuje, da za potrebe otrok porabi najmanj 2.500,00 EUR, verjetno ob tem porabi še kaj zase, tako da gre oceniti njegove prihodke najmanj na 3.000,00 EUR mesečno. Prihodki predlagatelja so praktično trikrat višji od prihodkov nasprotne udeleženke, zato mora prevzeti tudi preživninsko obveznost otrok v takšni višini. Ker ima predlagatelj račun odprt v tujini, gre sklepati, da dela v tujini, kjer so zaslužki višji kot v Sloveniji. Pravilno razmerje bi bilo, da mora oče pokriti vsaj 65 % potreb otrok, mati pa 35 %. Ne drži navedba v 53. točki sklepa, da bosta predlagatelj in nasprotna udeleženka prejela razliko kupnine v enakih deležih, saj razlika izhaja že iz sodne poravnave z dne 17. 11. 2022, pa tudi iz predložene pogodbe, ki jo je nasprotna udeleženka pred kratkim prejela. Preživnina, ki jo mora predlagatelj plačevati za mladoletnega A. A. v višini 284,00 EUR, je odmerjena prenizko. Nasprotna udeleženka je v vlogi z dne 30. 11. 2020 zatrjevala mesečne stroške za mladoletnega A. A. v višini 530,00 EUR, pri čemer pa v navedene stroške niso všteti stroški počitnic in izletov.

12.Preživnina za mladoletnega B. A. v višini 173,00 EUR je določena previsoko. Nasprotna udeleženka je zatrjevala, da mladoletni B. A., ki je star 17 let, ne hodi v šolo, ampak dela z očetom. Predlagatelj je izpovedal, da B. A. v letu 2022, 2023 ni hodil v šolo, ampak je ponavljal razred. Sodišče ni ugotovilo, da je B. A. v letu 2022/ 2023 izpolnil svoje šolske obveznosti. V razlogih sklepa je sodišče v 65. točki brez dokazne ocene navedlo, da je šteti, da bodo z naslednjim šolskim letom (2023/2024) redno nastali stroški za šolske obveznosti. Nasprotna udeleženka je pridobila podatek iz šole, da B. A. v šolskem letu 2023/2024 ni vpisan v šolski program. Ker B. A. ne hodi v šolo, ni mogoče pričakovati, da bodo v preživnini zajeti tudi stroški za šolo, računalnik in interesne dejavnosti. B. A. je tako upravičen le do upoštevanja bivanjskih stroškov 67,00 EUR, higienskih pripomočkov 15,00 EUR, hrane 120,00 EUR ter obleke in obutve 30,00 EUR. Za druge potrebe si B. A. lahko zasluži denar z delom pri očetu.

13.Ob upoštevanju višjega prispevka očeta glede na njegove izrazito boljše materialne zmožnosti bi morala preživnina za B. A. znašati 81,00 EUR. Tudi za sina C. A. je preživnina v višini 195,00 EUR mesečno določena previsoko. Ob upoštevanju višjega prispevka očeta bi morala preživnina za C. A. znašati 152,00 EUR.

14.5. Na pritožbo sta odgovorila udeleženca D. A. in mladoletni B. A. ter predlagata njeno zavrnitev.

15.6. Zoper sklep v delu, ki se nanaša na njegovo preživljanje, je pritožbo vložil D. A.

16.Navaja, da je pri izračunu njegove preživnine sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z višino državne štipendije, ki jo prejema, študentskim delom in glede stroškov prevoza z X. v Y. in nazaj. Prav tako pri določitvi preživnine ni upoštevalo okoliščine, da mati z njim nima nobenih stikov in s tem v zvezi tudi nobenih stroškov.

17.V predlogu je navajal, da prejema mesečno štipendijo v višini 100,00 EUR. Sodišče je na podlagi TRR računa napačno zaključilo, da prejema višjo štipendijo, in sicer v znesku 265,00 EUR. Na svoj TRR račun z namenom znižati bančne stroške prejema svoje prihodke ter tudi prihodke predlagatelja in udeleženca B. A. Tako vsi prihodki, kot so socialna pomoč predlagatelja, državna štipendija udeležencev, otroški dodatek, finančna pomoč državnih organov in podobno, prihajajo na njegov TRR račun. Na svoj TRR račun tako mesečno prejema nakazili dveh državnih štipendij, pri čemer le ena pripada njemu, druga pa udeležencu B. Njegova preživnina bi morala biti tako vsaj za 76,81 EUR višja, kot jo je z izpodbijanim sklepom določilo sodišče, saj navedeni znesek predstavlja znesek državne štipendije, ki pripada mladoletnemu B. A.

18.Sodišče je povsem zmotno zaključilo, da udeleženec občasno opravlja študentsko delo in na tej podlagi zasluži povprečno 30,00 ali 35,00 EUR mesečno, s čimer lahko sam krije stroške za oddih in hobije ter stroške mobilnega telefona. Ob tem je ocenilo, da stroški razvedrila znašajo vsaj 20,00 EUR mesečno, stroški mobilnega telefona pa 28,00 EUR. Udeleženec je v celem letu zaslužil 125,00 EUR, kar dejansko pomeni 10,41 EUR na mesec, in ne 30,00 do 35,00 EUR, kot to povsem napačno ugotavlja sodišče. Udeleženec, ki obiskuje še srednjo šolo in vsakodnevno trenira nogomet, ne more redno opravljati še študentskega dela. Njegova primarna obveznost, kot je ugotovilo tudi sodišče, je šolanje. Tudi če bi bil prihodek reden, si z njim ne bi mogel kriti stroškov za telefon v višini 28,00 EUR in še stroškov za razvedrilo v višini 20,00 EUR. Udeleženec bi potreboval mesečni prihodek v minimalni višini 50,00 EUR.

19.Udeleženec je v predlogu navajal, da ob vikendih prihaja domov oziroma se udeležuje nogometnih tekem, pri čemer znaša strošek štirih voženj, ki jih opravi oče iz Y. na X. in nazaj, mesečno 400,00 EUR. Sodišče mu je iz naslova voženj priznalo le strošek letne subvencionirane vozovnice za vlak za registrirane športnike, ki znaša 160,00 EUR letno oziroma 13,00 EUR mesečno. Opozarja, da zadnji vlak iz Y. na X. odpelje ob 19.30, kar mu onemogoča, da za prevoz domov uporabi vlak, saj se nogometni treningi zaključujejo kasneje, to je okoli 20.00 ure. Takrat javni prevoz iz Y. na X. ni več na voljo. Ob tem ima med vikendi nogometne tekme tudi drugod po Sloveniji. Zato je odvisen od očetovega prevoza. To povzroči stroške za gorivo, ki so bistveno višji od 13,00 EUR mesečno. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je ocenilo, da je strošek 400,00 EUR za njegov prevoz pretiran. Predlaga nov dokaz, in sicer da zadnji vlak iz Y. na X. odpelje ob 19.30, da vožnja traja štiri ure in zahteva dva prestopa.

20.Sodišče je napačno ugotovilo tudi dejansko stanje v zvezi s preživninskim bremenom med staršema, ki ga je razdelilo v razmerju 55 % oče in 45 % mati. Iz dohodninskih odločb namreč izhaja, da ima mati višje prihodke od očeta. Sodišče je povsem neutemeljeno pri materi upoštevalo kreditno obveznost, ki je nesporno skupno premoženje in ga polovico odpade na predlagatelja ter je v vsakem primeru predmet delitve skupnega premoženja.

21.V dopolnitvi pritožbe je udeleženec še navedel, da z B. A. v šolskem letu 2023/2024 ne prejemata štipendije oziroma le-ta miruje, ker oba ponavljata letnik.

22.7. Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženka, ki predlaga njeno zavrnitev, ter udeleženec B. A., ki se s pritožbo strinja.

23.8. Pritožbe niso utemeljene.

24.9. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča. Sodišče prve stopnje se je seznanilo in odgovorilo na vse očitke udeležencev postopka ter je na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega izvedenega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj, skladno z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku , sprejelo pravilno odločitev. Dokazna ocena prvega sodišča je prepričljiva ter življenjska, zato razloge glede odločilnih dejstev pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

Glede zaupanja mladoletnega A. A. v varstvo in vzgojo materi

10.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša treh otrok, polnoletnega C. A., mladoletnega B. A. ter mladoletnega A. A.

11.Osnovno materialnopravno izhodišče za odločanje, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, potem ko je njuna zakonska skupnost prenehala, so koristi otroka.

12.Iz izvedenega dokaznega postopka, ki mu pritožbeno sodišče sledi, izhaja, da je med udeležencema postopka odnos izjemno konflikten, predvsem pa zaznamovan z veliko zamere, jeze, sovraštvom ter nasiljem predlagatelja do nasprotne udeleženke. Pri tem predlagatelj svoj negativni odnos do nasprotne udeleženke prenaša na njune otroke C. A., B. A. in A. A., zaradi česar C. A. in B. A. od leta 2019, intenzivneje pa od jeseni 2019 dalje mater povsem odklanjata, jo prezirata, zaničujeta in celo sovražita. Pred sporom predlagatelja in nasprotne udeleženke so bili otroci z materjo čustveno povezani ter ji bili naklonjeni, kar so izražali tudi v začetnih razgovorih pri CSD (mater so dojemali kot ljubečo, nežno, skrbno in prijazno).

13.Sodišče prve stopnje je v nasprotju s pritožbeno navedbo odtujevanje otrok ugotavljalo ter ocenjevalo v kontekstu celotnega dogajanja in se pri tem ni oprlo le na mnenje sodne izvedenke, temveč tudi na mnenje CSD ter ostalo listinsko dokumentacijo. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj načrtno odtujuje otroke od matere. Kot izhaja iz njunih mnenj, je v očetovem ravnanju mogoče prepoznati čustveno zlorabo otrok v smeri načrtnega vplivanja oziroma indoktrinacije otrok, tako da so favorizirali očeta in v celoti ter popolnoma odklonili mater. Pri očetu je prisotna osebnostna motnja narcističnega in deloma disocialnega tipa. Žal pa je bilo z izrečenimi ukrepi za varstvo koristi otrok mogoče zaščititi le najmlajšega sina A. A.

14.Pritožnik zgolj posplošeno opozarja na nestrokovnost ter pristranskost izvedeniškega mnenja. Ni res, kar pavšalno navaja predlagatelj, da sodišče njegovih pripomb na izvedeniško mnenje ni upoštevalo. Sodna izvedenka je v dopolnitvah izvedeniškega mnenja odgovorila na pripombe udeležencev, prav tako pa je bila zaslišana na dveh narokih, kjer je odgovorila na pripombe in dodatna vprašanja tako sodišča kakor tudi udeležencev.

15.Pritožbeno sodišče sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, obširno obrazloženi v 40. in 41. točki obrazložitve sklepa, zakaj sodišče ni sledilo predlagatelju, da je bila mati do otrok fizično ali psihično nasilna.

16.Razloge za zaupanje mladoletnega A. A. nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje zelo natančno pojasnilo v 34. do 48. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Oče s svojim ravnanjem spravlja mladoletnega A. A. v hudo čustveno stisko in ne upošteva in ne razume čustvene potrebe otroka po kvalitetnem stiku z materjo ter s tem postavlja svoje čustvene potrebe po dokazovanju lastne moči in potrebe po dokazovanju premoči nad bivšo partnerko nad potrebo otroka, kar govori o njegovih pomanjkljivih starševskih kapacitetah, nasprotno pa mati vseskozi ravna v A. A. korist, ima v uvidu njegove čustvene potrebe in postavlja otrokove potrebe pred svoje, sodeluje z inštitucijami, sledi strokovnim usmeritvam ter spoštuje vse odločitve sodišča ter je sposobna prepoznavati A. A. doživljanje tudi skozi prizmo očetove čustvene zlorabe. Sodišče prve stopnje je mladoletnega A. A. zato utemeljeno zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, saj celoten dokazni postopek potrjuje, da so starševske kapacitete predlagatelja pomanjkljive ter da s svojim ravnanjem ogroža zdrav čustveni, duševni in socialni razvoj otrok, zaradi česar je manj primeren, da bi se mu mladoletnega A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo.

O preživnini za mladoletnega A. A.

17.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da potrebe mladoletnega A. A. znašajo 516,00 EUR mesečno. Razlogi za takšno odločitev izhajajo iz 54. do 61 točke obrazložitve sklepa. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje njegove potrebe pravilno in povsem realno ocenilo, zato pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke, v delu, kjer izpodbijata dejansko stanje v zvezi z višino potreb, nista utemeljeni. Pri ugotavljanju potreb otrok gre namreč za približno oceno otrokovih mesečnih potreb in ne za matematični izračun. Na višino ugotovljenih potreb ne vplivajo statistični podatki, kot to zmotno meni predlagatelj, saj mora ocena otrokovih potreb temeljiti na potrebah konkretnega otroka, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev.

18.Prvostopenjsko sodišče je skrbno in natančno presodilo vprašanje preživninskih zmožnosti obeh udeležencev postopka in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajejo. V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje.

19.Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno prvega sodišča, da je predlagatelj sposoben delati ter zaslužiti dovolj, da lahko z delom preživlja sebe in svoje otroke najmanj v višini 1.500,00 EUR mesečno. Predlagatelj ni bil prepričljiv v izpovedbi, da ne pridobiva dodatnega zaslužka ter da finančno situacijo rešuje le na način, da si denar izposoja od dobrih prijateljev. Predlagatelj je izučen v polaganju keramike, splošno znano je tudi dejstvo, da je po tovrstnih storitvah močno povpraševanje, zaradi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ocena prvega sodišča o zaslužku oziroma o možnostih za zaslužek, tudi ob upoštevanju s strani predlagatelja zatrjevanih visokih življenjskih stroškov družine, v višini vsaj 1.500,00 EUR, realna. Nelogična je tudi njegova izpovedba glede na veliko povpraševanje po keramičarskih delih, da bi imel z odprtjem svojega podjetja oziroma s. p. preveč stroškov in premalo neto zaslužka, ter njegova nadaljnja izpovedba, "da ima sklenjeno podjemno pogodbo, tako da če gre delat, ima vse čisto in je s tem zaščiten", če po drugi strani izpoveduje, da ne dela.

20.Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni navajal niti izkazoval, da ima večje zdravstvene težave, zaradi katerih ne more delati. Na naroku 17. 11. 2022 predlagatelj ni zatrjeval, da je nezaposljiv, temveč je navedel, da je od 21. 6. 2021 brez zaposlitve ter je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Na naroku 28. 2. 2023 je predlagatelj v spis sicer vložil potrdilo z dne 16. 12. 2022, na katerega se v pritožbi sklicuje, in iz katerega izhaja, da se nasprotni udeleženec vse od 14. 5. 2022 vodi v evidenci začasno nezaposljivih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, vendar pri tem ni navedel, katero dejstvo s tem dokazom dokazuje, kar bi glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena moral storiti. Tudi tekom postopka predlagatelj ni trdil, da ima večje zdravstvene težave in da ne more delati. Na naroku 10. 11. 2023 je sicer izpovedal, da je bil na bolniškem dopustu zaradi kolena ter da je v tem času polagal keramiko, iz česar pritožbeno sodišče logično sklepa, da poškodba kolena le ni bila tako huda, da bi bil zaradi nje nezmožen za pridobitno delo, če je bil celo v času bolniškega dopusta zmožen polagati keramiko. Predlagatelj je na naroku celo izpostavil, da zna delati vse, pri tem pa ni navedel, da zaradi zdravstvenih težav nekega dela ne more opravljati. Katere težave pestijo predlagatelja, da ne bi mogel opravljati nobenega pridobitnega dela, ne pojasni niti v pritožbi.

21.Da bi bili predlagateljevi dohodki tri krat večji kot dohodki nasprotne udeleženka, dokazni postopek ni pokazal, zato je tudi pritožba nasprotne udeleženke v tej smeri neutemeljena.

22.Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so pridobitne zmožnosti predlagatelja večje od zmožnosti nasprotne udeleženki ter da je izkustveno logično, da so potrebe po varstvu, vzgoji in skrbi mladoletnega A. A. bistveno večje, kot potrebe mladoletnega B. A., ki je na pragu polnoletnosti. A. A. potrebe je sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo med preživninska zavezanca v razmerju 45 % nasprotna udeleženka in 55 % predlagatelj.

O preživnini za mladoletnega B. A.

23.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da potrebe mladoletnega B. A. znašajo 285,00 EUR mesečno. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje njegove potrebe pravilno in realno ocenilo. Sodišče otrokovih potreb kot matematično preverljivo računsko operacijo ne ocenjuje, temveč morajo biti le-te ocenjene v višini vrednostne ocene mesečnega stroška ugotovljenih preživninskih potreb otroka, ki je zato zgolj računski približek potrebnih stroškov za zagotovitev otrokovih življenjskih potreb. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je mladoletni B. A. sposoben med počitnicami opravljati študentsko delo ter bo zaslužek iz tega naslova zadostoval za pokritje stroškov mobitela in razvedrila. Čeprav je B. A. v šolskem letu 2022/2023 ponavljal razred, mu je sodišče za šolske potrebščine utemeljeno priznalo znesek 13,00 EUR mesečno. Nasprotna udeleženka je v pritožbi navedla ter predložila dokaz, da B. A. v šolskih letih 2022/2023 in 2023/2024 ni bil vpisan v šolski program. Gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, ker nasprotna udeleženka ni izkazala, da potrdila za šolsko leto 2022/2023 ne bi mogla predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Navedene pritožbene navedbe namreč niso usmerjene v zaščito otrokove koristi, zato so z vidika 34. člena ZNP-1 nedovoljene. Sicer pa iz priloge A 23 izhaja nasprotno, in sicer, da je bil B. A. v šolskem letu 2022/2023 vpisan v prvi letnik. Če mladoletni B. A. po doseženi polnoletnosti šolskih obveznosti ne bo redno izpolnjeval, bo to lahko razlog za ukinitev preživnine. Namen preživnine za polnoletnega otroka je namreč v tem, da se mu omogoči uspešno šolanje.

24.Pritožbeno sodišče nima pomislekov v ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima nasprotna udeleženka neprimerno več dela z mladoletnim A. A., kot pa predlagatelj z mladoletnim B. A., ki je na pragu polnoletnosti in ki lahko očetu izdatneje pomaga ne le pri gospodinjskih, temveč tudi pri drugih delih, zato je slednje pravilno upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena med preživninskima zavezancema.

O preživnini za C. A.

25.Pritožnik navaja, da v šolskem letu 2023/2024 ne prejema štipendije oziroma le-ta miruje, ker ponavlja letnik. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so za odločanje o zahtevku za določitev preživnine odločilne okoliščine, ki so obstajale ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. 20. 6. 2023, ko je bila zaključena glavna obravnava, se šolsko leto 2022/2023 še ni zaključilo, zato sodišče prve stopnje zatrjevanega dejstva, da pritožnik v novem šolskem letu, ki se je začelo 1. septembra 2023, ponavlja razred, zaradi česar ne prejema državne štipendije, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ne more upoštevati. Časovne meje pravnomočnosti namreč opredeljuje trenutek, ki ga sodišče prve stopnje ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe.

26.Drži pritožbena navedba, da je prvo sodišče zmotno upoštevalo, da C. A. prejema štipendijo v višini 265,86 EUR in ne v višini 198,05 EUR mesečno, kot to izhaja iz njegovega izpisa TRR pri Banki. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da bi C. A. lahko študiral in treniral nogomet v bližini doma in ne v oddaljenem Y., za kar nasprotna udeleženka ni dala soglasja, saj lahko glede na relativno nizke dohodke preživninskih zavezancev posledično višji C. A. stroški ogrozijo preživljanje drugih družinskih članov. Tudi razliko oskrbnine v dijaškem domu, ki se sicer pokriva iz sredstev prejete štipendije, lahko po mnenju pritožbenega sodišča prispeva C. A., saj ima preživljanje mladoletnega B. A. in A. A. prednost, upoštevajoč, da imata starša nižje materialne in pridobitne sposobnosti. Starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok je namreč manj stroga, kot je dolžnost starša preživljati mladoletnega otroka, in se sredstva, ki jih je polnoletni otrok ob rednem študiju zmožen pridobivati iz naslova študentskega dela, upoštevajo tudi pri kritju njegovih potreb. C. A. bo moral z lastnim delom prispevati k svojim stroškom tudi za oddih in hobije, prav tako pa tudi za stroške mobilnega telefona. Slednji so po mnenju pritožbenega sodišča tudi previsoko ocenjeni, saj iz vpogleda v internetne strani izhaja, da so stroški mobilnega telefona precej nižji (cca 10,00 EUR). Obseg potreb, ki se upošteva, namreč raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo C. A. zmogel z občasnim delom preko študentskega servisa, kljub temu, da se šola ter intenzivno trenira nogomet, vsaj občasno, zlasti med počitnicami, opravljati delo preko študentskega dela, ter bo tako sposoben sam poskrbeti za nekatere svoje potrebe.

27.Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno priznalo za prevoz strošek letne subvencionirane vozovnice za vlak za registrirane športnike. V pritožbi pritožnik navaja, da se nogometni treningi zaključijo kasneje, torej okoli 20.00 ure, ko javni prevoz iz X. na Y. ni več na voljo. Čeravno vlak iz Y. do X. v večernih urah ni več na voljo, po mnenju pritožbenega sodišča lahko koristi vlak, ki gre naslednji dan zgodaj zjutraj proti X. Potne stroške, ki so povezani s prihodom in odhodom na treninge in tekme, v nasprotju s pritožbeno navedbo krije klub (priloga B 116).

28.Pritožnik nadalje meni, da je prvo sodišče preživninsko breme med preživninskima zavezancema napačno porazdelilo, za kar po mnenju pritožbenega sodišča nima pravnega interesa, saj je porazdelitev preživninskega bremena med preživninskima zavezancema stvar njunega notranjega razmerja in na kritje obsega potreb preživninskega upravičenca nima vpliva. Njegove potrebe, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v višini 434,00 EUR mesečno, bodo ne glede na drugačno razporeditev preživninskega bremena med preživninskima zavezancema v enakem obsegu zadovoljene.

29.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbe vseh udeležencev kot neutemeljene zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

30.Pritožniki s pritožbami niso uspeli, odgovori na pritožbe pa tudi niso bistveno prispevali k rešitvi zadeve in zato ne predstavljajo potrebnega izdatka, zato pritožniki krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

V nadaljevanju ZNP-1.

Po določbi 34. člena ZNP-1 so dopustne zgolj pritožbene novote, ki bi bile lahko v korist mladoletnih otrok, skladno z določbo drugega odstavka 6. člena ZNP-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 34, 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.