Jedro

Na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ upnik, ki nima listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožnik izkazuje pravni interes za tožbo, tako na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, kakor tudi iz razloga, ker bo šele z vpisom lastninske pravice prvotoženke v zemljiško knjigo pravnoformalno lahko izvrševal solastninska upravičenja, ki mu pripadajo na stanovanju, tudi na način, kot predlaga v nepravdnem postopku, da se stanovanje proda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je prvotoženka solastnica posameznega dela št. 1, ki se nahaja v stavbi št. 2, k.o. X (ID znak X-2-1)1 v idealnem deležu do 1/2 celote (točka I), dovolilo je vknjižbo lastninske pravice v korist in na ime prvotoženke na stanovanju v idealnem deležu do 1/2 celote in toženima strankama naložilo, da sta dolžni tožniku v petnajstih dneh povrniti pravdne stroške v višini 1.990,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvotoženka v laični pritožbi navaja, da ni pasivno legitimirana. Tožnik je zlorabil procesne pravice, ker toži prvotoženko. Prvotoženka nima listine, s katero bi pomagala tožniku pri vknjižbi lastninske pravice. Stroške postopka mora zato nositi tožnik. Solastništvo ne more biti sporno, če je nastalo na podlagi domika v izvršilnem postopku, zato ugotovitev solastništva v pravdnem postopku ni potrebna. Prvotoženka ni vpisana v zemljiško knjigo, zato tožniku tudi ne more izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnik bi lahko predlagal izdajo nadomestne listine, ker original ne obstaja več in na ta način brez tožbe izposloval vpis v zemljiško knjigo. Tožnik ni pozval prvotoženke, da mu takšno listino izstavi. Prvotoženka ni dolžnik v smislu petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju2 . Prvotoženka tudi ni stranka izvršilnega postopka, ampak tretja oseba, ki je neuspešno ugovarjala protipravnemu odvzemu njene lastninske pravice na stanovanju. Sodišče je zarubilo tujo nepremičnino za dolg očeta prvotoženke. Ker je sodišče ugovor v izvršilnem postopku zavrglo, je odvetnik prvotoženke, namesto da vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na tujo lastnino, vložil zoper odločbo o ugovoru tretjega pritožbo, zato je bil zamujen tridesetdnevni rok. Iz tega razloga je prvotoženka vložila tožbo zoper odvetnika, ki jo je zastopal. Tožba je bila zaradi zastaranja zavrnjena. Na ta način je izgubila polovico lastnine na stanovanju, ki je sedaj iz formalnih razlogov in zaradi odvetniške napake v lasti tožnika. Prvotoženka predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz listin izhaja, da sta starša prvotoženke z darilnima pogodbama 13. 2. 1998 podarila prvotoženki dvosobno stanovanje na naslovu C. v 7. nadstropju številka stanovanja 1. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2000/00526-42 z dne 10. 6. 2013 je bilo stanovanje do 1/2 prodano v izvršilnem postopku in domaknjeno najboljšemu ponudniku, tožniku, ki je bil v izvršilnem postopku edini upnik zoper dolžnika A. A., ki je oče prvotoženke. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 258/2010 z dne 18. 12. 2012, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 858/2013 z dne 8. 4. 2013, je bilo predlagatelju (tožniku v pravdnem postopku) naloženo, da v roku petnajstih dni po prejemu sklepa sproži ustrezen pravdni postopek za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo na stanovanju na svoje ime in ime prvotoženke, saj bi v nasprotnem primeru nepravdno sodišče postopek ustavilo. ker se morata tožnik in prvotoženka pred prodajo stanovanja v nepravdnem postopku vpisati v zemljiško knjigo kot lastnika nepremičnine. Tožnik se je uspel po izdaji sklepa nepravdnega sodišča na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z lastništvom ter izstavitev posadne listine (A3), ki jo je sklenil z drugotoženko, vpisati v zemljiško knjigo kot solastnik stanovanja v deležu do 1/2. 6. Na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ upnik, ki nima listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožnik izkazuje pravni interes za tožbo, tako na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, kakor tudi iz razloga, ker bo šele z vpisom lastninske pravice prvotoženke v zemljiško knjigo pravnoformalno lahko izvrševal solastninska upravičenja, ki mu pripadajo na stanovanju, tudi na način, kot predlaga v nepravdnem postopku, da se stanovanje proda. Pritožbeni razlogi, s katerimi prvotoženka izpodbija solastninsko upravičenje tožnika pa so vsebinsko premalo opredeljeni, da bi terjali podrobnejši odgovor, glede na listinsko dokumentacijo, ki potrjuje, da je tožnik pridobil solastninsko pravico v obsegu, kot jo zatrjuje.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju stanovanje. 2 V nadaljevanju ZIZ.