Jedro

Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku, kar velja tudi za dolžnika. Zato so v tem pritožbenem postopku prepozne dolžnikove navedbe, s katerimi prereka obstoj izpodbijane terjatve. Dolžnik se namreč razdelitvenega naroka, na katerega je bil pravilno vabljen, in na katerem bi lahko prerekal omenjeno terjatev, niti ni udeležil.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III.5 točki izreka potrdi.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"I. Republiki Sloveniji se prizna:

- prednostno terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 1.114,22 EUR;

- prednostno terjatev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2024 v višini 24,40 EUR;

- prednostno terjatev iz naslova davka od premoženja za leto 2024 v višini 16,57 EUR.

V presežku se predlog Republike Slovenije za prednostno poplačilo zavrne.

II. Zastavnemu upniku A. d.o.o. se priznajo izvršilni stroški v višini 333,11 EUR.

III. Iz zneska kupnine v višini 56.825,00 EUR, dobljenega s prodajo solastnih deležev do 1 na nepremičninah z ID znakoma parcela 1 (ID osnovnega položaja 001) in parcela 2 (ID osnovnega položaja 002), se poravnajo naslednje terjatve:

1.stroški izvršilnega postopka:

- stroški upnice B. d.d. (opr. št. I 329/2019) v višini 343,58 EUR;

- stroški zastavnega upnika A. d.o.o. v višini 333,11 EUR;

- stroški upnice Republike Slovenije (opr. št. I 223/2018) v višini 847,30 EUR;

2.prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 1.114,22 EUR;

3.prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2024 v višini 24,40 EUR;

4.prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova davka od premoženja za leto 2024

v višini 16,57 EUR;

5.terjatev zastavnih upnikov C. C., D. C. in E. E.

v skupni višini 50.421,06 EUR, pri čemer vsakemu od zastavnih upnikov pripada znesek v višini 16.807,02 EUR;

6.delno terjatev zastavnega upnika F. d.d. v višini 3.724,76 EUR.

IV.Izvršba na solastna deleža do 1 na nepremičninah z ID znakoma parcela 1 (ID osnovnega položaja 001) in parcela 2 (ID osnovnega položaja 002) se ustavi."

2.Zoper III.5 točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da terjatev zastavnih upnikov C. C. in D. C. ter E. E. na podlagi posojilne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice z dne 22.2.2000, in sicer glavnica v višini 5.000.000,00 SIT in 10.000,00 DEM, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2000 dalje do plačila, ne obstaja oz. je že zdavnaj prenehala. Hipoteka predstavlja staro hipoteko, ki bi morala biti že izbrisana. Imetnica hipoteke je dolžniku večkrat obljubljala izdajo izbrisne pobotnice, vendar tega do smrti ni uredila. Dolžnik je imetnici hipoteke dolg že poplačal, in sicer z izvedbo različnih gradbenih in obrtniških storitev, kar vse je dobro znano tudi dedičem pokojne imetnice hipoteke, C. C. in D. C. ter E. E. Ker dolg ne obstaja več, ni več akcesornosti med dolgom in hipoteko oz. zavarovanjem (že prenehanega oz. poplačanega) dolga. Zgolj formalni vpis hipoteke še ne utemeljuje plačila iz tega naslova, saj je dolg prenehal in terjatev sploh ne obstaja. Sodišče je tekom postopka ugotovilo, da je zastavna upnica, G. C. dne 12. 8. 2020 umrla in da so bili s pravnomočnim sklepom o dedovanju tukajšnjega sodišča opr. št. D 275/2020 z dne 22. 6. 2022 za njene dediče razglašeni C. C. in D. C. ter E. E., ki so dedovali zapuščino vsak do 1/3. Sodišče dolžniku ni predložilo na vpogled in v izjasnitev sklepa o dedovanju, čeprav je navedena listina bistvena za presojo utemeljenosti prehoda terjatve in upravičenosti dedičev do poplačila. S tem je bila dolžniku kršena pravica do izjave in možnost obravnavanja pred sodiščem. Poleg nejasnosti pri prehodu terjatve iz imetnice na dediče, tudi ni razvidno in ni jasno, ali so dediči dedovali po zakonu ali so morda v nadaljevanju sklenili kakšen dedni dogovor. Sodišče tudi navaja, da sporna terjatev ne predstavlja terjatve, ki bi bila osebno vezana na pokojno dolžnico, s smrtjo katere zato ni prenehala. Sodišče za takšne navedbe ne predloži nobenih razlogov in nobene konkretne obrazložitve, zato sklepa v tem delu ni mogoče preveriti. Prehod terjatve iz imetnice na dediče torej ni izkazan in v tem oziru je zmotno uporabljen 24. člen ZIZ. Dediči bi morali podati predlog za prehod terjatve iz imetnice oz. prejšnje upnice na njih kot nove upnike, izkazati utemeljenost in sodišče bi moralo o tem odločiti. Vendar dediči niso podali nobenega predloga, niso izkazali utemeljenosti in sodišče o prehodu terjatve oz. o vstopu novega upnika v izvršilni postopek tudi ni izdalo nobenega sklepa. Zastavna upnica oz. imetnica hipoteke, pokojna G. C., terjatve ni oz. je ni mogla priglasiti. Njeni dediči pa terjatve niso priglasili oz. jih niso priglasili niti pravilno niti pravočasno. Po navedbah v obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je razdelitvenega naroka udeležil zgolj C. C. in v imenu vseh uveljavljal celotno terjatev. Za zastopanje ni predložil nobenega pooblastila. Sodišče mu je naložilo, da mora pooblastilo za zastopanje D. C. in E. E. naknadno predložiti v roku 3 dni, ki se je iztekel dne 1. 9. 2025. Nesporno izhaja iz spisa, da C. C. niti v postavljenem roku niti kasneje ni predložil pooblastila za zastopanje brata in sestre. Po navedbah iz obrazložitve izpodbijanega sklepa naj bi dne 1. 9. 2025 D. C. in E. E. na sodišču osebno oddala vlogi z dne 29. 8. 2025, iz katerih naj bi izhajalo, da priglašata zgoraj navedeno terjatev. Pooblastil za zastopanje nista predložila. Vloga D. C. in E. E. oz. njuna prijava terjatev je bila vložena po razdelitvenem naroku, torej glede na 207. člen ZIZ prepozno. Zmotna in protispisna je tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa, da naj bi s to vlogo oz. priglasitvijo terjatve odobrila pravno dejanje C. C. na razdelitvenem naroku. V tem oziru je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično tudi kršilo 98. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaradi razdelitve kupnine za prodane solastne deleže na nepremičninah dne 28. 8. 2025 opravilo razdelitveni narok. Na narok je pristopil zgolj zastavni upnik C. C. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa glede pritožbeno izpodbijanega dela sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima pri solastnih deležih na obeh nepremičninah najboljši vrsti red vknjižena hipoteka z ID pravice 003, ki je bila v korist zastavne upnice G. C. vpisana na podlagi posojilne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice z dne 22. 2. 2000, in sicer zaradi zavarovanja terjatve iz naslova glavnice v višini 5.000.000,00 SIT in 10.000,00 DEM z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2000 dalje do plačila. Sodišče je tekom postopka ugotovilo, da je zastavna upnica G. C. dne 12. 8. 2020 umrla in da so bili s pravnomočnim sklepom o dedovanju tukajšnjega sodišča opr. št. D 275/2020 z dne 22. 6. 2022 (redna št. 140 vodilnega spisa) za njene dediče razglašeni C. C., D. C. in E. E., ki so dedovali zapuščino vsak do 1/3. Dedič vstopa v vsa zapustnikova pravna razmerja (razen v strogo osebna), tudi procesna. Dediči zastavne upnice G. C. so tako kot njeni univerzalni pravni nasledniki vstopili tudi v obligacijsko pravno razmerje, ki ga je imela pokojna zastavna upnica z dolžnikom, in je nanje (na vsakega do 1/3) prešla terjatev, ki je bila zavarovana s hipoteko z ID pravice 004 (ne gre namreč za terjatev, ki bi bila osebno vezana na pokojno dolžnico, s smrtjo katere zato ni prenehala), posledično pa so tudi v tem postopku namesto pokojne zastavne upnice vstopili v njen procesni položaj (smiselno tretji odstavek 24. člena ZIZ). Zastavni upnik C. C. je tudi v imenu drugih dveh zastavnih upnikov D. C. in E. E. (ki sta njegova brat in sestra) prijavil terjatev v skupni višini 5.000.000,00 SIT in 10.000,00 DEM s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v svojem imenu je sicer terjatev prijavil že z vlogo z dne 27. 8. 2025 - redna št. 220 vodilnega spisa), sodišču pa je na vpogled predložil tudi sklep o dedovanju opr. št. D 275/2010 z dne 22. 6. 2022 (ki ga je priložil tudi omenjeni vlogi z dne 27. 8. 2025). Na naroku mu je sodišče naložilo, da mora pooblastila za zastopanje D. C. in E. E. naknadno predložiti v roku 3 dni, ki se je iztekel dne 1. 9. 2025. Tega dne sta zastavna upnika D. C. in E. E. na sodišču osebno oddala vlogi z dne 29. 8. 2025 (redni št. 221 in 223 vodilnega spisa), iz katerih izhaja, da priglašata zgoraj navedeno terjatev, zato je sodišče štelo, da sta pravno dejanje pooblaščenca C. C., ki je v njunem imenu na naroku pravočasno priglasil njuni terjatvi, odobrila (drugi odstavek 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da obstoja predmetne terjatve, prehoda le-te na nove zastavne upnike in višine terjatve (zastavni upnik C. C. je na naroku pojasnil, da terjatev ni bila niti delno poplačana) nihče ni izpodbijal, jo je zato sodišče iz kupnine poplačalo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

5.Po prvem odstavku 201. člena ZIZ lahko upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Po drugem odstavku 201. člena ZIZ ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku (tretji odstavek 201. člena ZIZ). Na podlagi citiranih določb ZIZ lahko torej dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku (prim. na primer sklep VSC I Ip 258/2023). Zato so v tem pritožbenem postopku prepozne dolžnikove navedbe, s katerimi prereka obstoj terjatve, poplačane v III.5. točki izreka sklepa. Dolžnik se namreč razdelitvenega naroka, na katerega je bil pravilno vabljen,

in na katerem bi lahko prerekal omenjeno terjatev, niti ni udeležil. Na naroku je zastavni upnik C. C. izrecno navedel, da jo uveljavlja tudi v imenu ostalih zastavnih upnikov. Če bi se dolžnik naroka udeležil, bi mu na njem sodišče prve stopnje na njegovo zahtevo vročilo tudi sklep o dedovanju, katerega nevročitev uveljavlja, pa se je dolžnik kljub vpisani hipoteki na njegovi nepremičnini odločil, da se naroka ne bo udeležil. Očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni podana, saj sodišče prve stopnje v ničemer ni postopalo nezakonito. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno podati podrobnejših razlogov, zakaj terjatev ni osebno vezana na pokojno upnico, saj bi nasprotno moral zatrjevati dolžnik na razdelitvenem naroku. Tudi očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni podana.

6.Neutemeljeno se dolžnik sklicuje na to, da naj zastavni upnik C. C. ne bi imel veljavnega pooblastila zastavnih upnikov D. C. in E. E. V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi procesno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014, tako tudi Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 305). Tudi sicer pa višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da sta preostala zastavna upnika z vlogama z dne 29. 8. 2025 odobrila procesno dejanje priglasitve terjatve, ki ga je zastavni upnik C. C. opravil tudi v njunem imenu.

7.Prav tako dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da bi morali zastavni upniki kot novi upniki podati predlog za vstop v postopek po tretjem odstavku 24. člena ZIZ, sodišče prve stopnje pa o tem odločiti s sklepom. Upniki so namreč zastavni upniki, njihova pravna prednica pa ni imela odprtega izvršilnega postopka, v katerega bi novi upniki sploh lahko vstopili. Tretji odstavek 24. člena ZIZ se ne uporablja za zastavne upnike, ki imajo pravico do poplačila, temveč za upnike z odprtimi izvršilnimi postopki. Prerekanju tega, da je prehod terjatve na njih izkazan, je bil kot rečeno namenjen razdelitveni narok, na katerega dolžnik ni pristopil. Ker zaradi lastne opustitve prihoda na narok (s čimer je dolžnik nase prevzel tveganja, da ne bo pravočasno prerekal kakšne terjatve) dolžnik tega ni storil, je sodišče prve stopnje po vsem povedanem odločilo pravilno.

8.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani III.5 točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila (tretji odstavek 207. člena ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 201, 201/1, 201/2, 201/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.