Jedro

Sodišče prve stopnje je odločitev o pravdnih stroških pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Toženki je priznalo za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP), in sicer stroške za zastopanje v višini 724,24 EUR, ki so bili odmerjeni upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da toženki plača pravdne stroške v višini 724,24 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Tožnica se pritožuje zoper navedeni sklep iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati 38. člen ZDSS-1 in odločiti, da stroške krije toženka. Tožnica je kot delavka šibkejša stranka v sporu. Posebni stroški v tem sporu niso nastali. Tožnica je utrpela poškodbo pri delu, zaradi katere je vtoževala odškodnino. V skladu z načelom pravičnosti bi bilo, če bi stranki krili vsaka svoje stroške. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ali ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožničine navedbe. Citira določbo 38. člena ZDSS-1 in poudarja, da tožnica v sporu ni uspela. Pravnomočno je bilo odločeno, da toženka ne odgovarja za škodo, ki jo je tožnica utrpela v nesreči pri delu, niti objektivno niti krivdno. Tožnici je bila za zastopanje v sporu odobrena brezplačna pravna pomoč. Toženki so nastali pravdni stroški, za katere je pravilno in pravično, da jih povrne tožnica. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sprejelo je materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Tožnica je vtoževala odškodnino zaradi nesreče pri delu v višini 5.500,00 EUR. Njen zahtevek je pravnomočno zavrnjen s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru Pd 122/2019 z dne 6. 5. 2021 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 635/2021 z dne 13. 1. 2022. V sporu ni uspela v celoti.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev o pravdnih stroških pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Toženki je priznalo za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP), in sicer stroške za zastopanje v višini 724,24 EUR, ki so bili odmerjeni upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.).

8. Tožnica si neutemeljeno prizadeva za drugačno odločitev. Odločitev, da stranki krijeta vsaka svoje stroške, je urejena za primer, ko stranka deloma uspe v pravdi (drugi odstavek 155. člena ZPP), 38. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) pa se nanaša na stroške za izvedbo dokazov (ne stroške za zastopanje), pri čemer lahko sodišče odloči, da delodajalec krije vse stroške le v primeru, če delavec v sporu ne uspe v celoti (ampak deloma) in če zaradi tega posebni stroški niso nastali.

9. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške kratkega odgovora na pritožbo, ki se ne šteje za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).