Jedro

V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je izvenobravnavna sodnica Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi tretjega odstavka 70.b člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper storilca A. P. ustavila izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločila, da stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki storilca ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

2. Storilec se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da uveljavlja ″vse pritožbene razloge‶ a teh razlogov ne konkretizira, prav tako ne poda pritožbenega predloga. Sprašuje le, kdaj se izteče rok dveh let obveznega zdravljenja na prostosti?

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v aktualni pritožbi storilca vidi očitek v smeri morebitne prekoračitve najdaljšega možnega trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tretjem odstavku 70.b člena KZ-1 je namreč predpisano, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. Glede na to, da se je milejši varnostni ukrep začel zoper storilca izvrševati 9. 7. 2019, bi se ob uporabi zgoraj citirane določbe moral zaključiti 9. 7. 2021, torej že pred izdajo pritožbeno izpodbijanega sklepa z dne 20. 7. 2021, opr. št. III Ks 39744/2017, s katerim je prvo sodišče ustavilo izvrševanje varnostnega ukrepa. Vendar pa takšna kršitev po sodišču prve stopnje ni bila storjena, saj gre v obravnavanem primeru za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1). Glede na takšno razlago kazenskega zakona se glasi odgovor na storilčevo vprašanje, da bi sicer, če prvo sodišče izvrševanja ukrepa ne bi ustavilo s pritožbeno izpodbijanim sklepom, milejši varnostni ukrep lahko trajal največ do 4. 4. 2023, seveda ob dolžnosti po tretjem odstavku 70.b člena, da bi sodišče vsakih šest mesecev znova odločalo, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Pritožbeno izpodbijani sklep je tako pravilen in zakonit. 5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.