Jedro

Vse navedeno pomeni, da z rubežem terjatve dolžnika nasproti svojemu dolžniku in prenosom te v izterjavo (lahko tudi namesto plačila) upnik nasproti tretjemu ne pridobi izvršilnega naslova, v kolikor tega nasproti tretjemu nima že sam dolžnik (ta je dolžan vse listine v zvezi z možno izterjavo terjatve predložiti upniku) in si ga bo moral morebiti šele pridobiti, v skrajnem primeru tudi s tožbo. S sklepom o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo (ki sledi sklepu o rubežu terjatve) ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika, zato tak sklep tudi ne predstavlja izvršilnega naslova v korist upnika nasproti dolžnikovemu dolžniku (enako na primer sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Ip 711/2007 in sklep Višjega sodišča Ljubljana, opr. št. III Cp 1047/2006).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Upničini stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnice za dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubežem terjatve in prenosom v izterjavo, ki jo ima dolžnik do A. A., iz naslova neupravičene obogatitve v znesku 8.340,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2008 do plačila, zavrnilo. V obrazložitvi sklepa je navedlo dejanske ugotovitve o naravi in obsegu navedene dolžnikove terjatve nasproti A. A. kot tretji osebi, poudarilo stališče sodne prakse, da mora biti terjatev, ki naj se zarubi, določno opredeljena in to z navedbo temelja, višine in zapadlosti in nato ocenilo, da zatrjevan a dolžnikova terjatev ne ustreza tem pogojem , saj ni izkazana niti z izvršilnim naslovom niti z verodostojno listino ali na kak drug ustrezen način. Obveznost A. A. nasproti dolžniku je bila tudi dogovorjena samo za primer, da bi se dolžnik odselil z naslova X, s čimer nekako sodišče prve stopnje dvomi tudi v nastop zapadlosti navedene terjatve dolžnika nasproti tretji osebi.

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnica po svojem pooblaščencu, ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka člena 338 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in ob pritožbenem predlogu, da pritožbeno sodišče napadeni sklep spremeni tako, da predlogu upnice v celoti ugodi. V pritožbi upnica poudarja, da si sodišče prve stopnje nepravilno razlaga določbe 9. poglavja ZIZ, saj ta ne odreja, da bi morale biti terjatve, predmet rubeža in prenosa, rubljive in izkazane z izvršilnim naslovom. Predmet te izvršbe so lahko vse dolžnikove terjatve, katerih obstoj zatrjuje upnik in upniku v izvršilnem postopku ni potrebno dokazati obstoja teh terjatev. Terjatev mora le označiti, tako da je razpoznavna, v tej smeri pa je upničin predlog dovolj konkretiziran. Izvršilno sodišče tudi ni upravičeno presojati obstoja terjatve z vidika njene verjetne izkazanosti, z rubežem terjatve pa se položaj dolžnika v ničemer ne poslabša. Pritožba v zvezi s tem poudarja pomen določb člena 111 ZIZ, kot tudi možnost, da upnik vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve v skladu s členom 123 ZIZ. Judikatni primeri, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, ne morejo utemeljiti drugačnega stališča, kot ga izraža pritožba. Sicer pa v danem primeru dolžnik nima več pravnega naslova za prebivanje na zgoraj navedenem naslovu in je tako prišlo do obogatitve na strani njegove dolžnice.

3. Sodišče prve stopnje je upničino pritožbo posredovalo v odgovor dolžniku, ki se v poslani laični vlogi osredotoča na prikaz sestavin razmerja med strankama postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, pa tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru ni bilo pogojev za zavrnitev upničinega predloga za dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubežem in prenosom dolžnikove terjatve do A. A., zato je bilo treba napadeni sklep razveljaviti, saj bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek in odločiti o navedenem upnikovem predlogu z vidika drugih potrebnih predpostavk (v kolikor bodo te podane, bo moralo pač izdati sklep o izvršbi z novim izvršilnim sredstvom).

6. Res je, da je sodna praksa izoblikovala določena merila glede potrebne razpoznavnosti dolžnikove terjatve do svojega dolžnika, tako da mora biti ta opredeljena tako z vidika upniško - dolžniške legitimacije kot tudi glede obsega terjatve in podlage te, vendar pa je v danem primeru upnica tem pogojem zadostila, s tem , ko je navedla, da je dolžnik upnik v razmerju do A. A. kot svoje dolžnice, da obstoji njegova terjatev do nje kot dolžnice iz podlage neupravičene obogatitve, kot tudi z opredelitvijo zneska te terjatve v nominalnem ovrednotenju, pri čemer je v bistvu upnica tudi smiselno izkazovala zapadlost te terjatve. S tem je dolžnikova terjatev nasproti A. A. kot tretji osebi dovolj opredeljena. Prav pa ima pritožba v svojem stališču, da za dovolitev izvršbe z rubežem terjatve in prenosom te v izterjavo, to zadostuje, ne da bi bilo izvršilno sodišče dolžno in upravičeno spuščati se v vprašanje obstoja te terjatve oziroma njene spornosti ali nespornosti, niti ne z vidika verjetnostne stopnje. Na to res kaže na primer člen 111 ZIZ, ki daje upniku pravico, da zahteva od dolžnikovega dolžnika izjavo o obstoju terjatve in v kakšnem obsegu ta obstoji, vendar je, kot rečeno, to določeno le kot pravica upnika, da to zahteva in si s tem zagotovi varnejši položaj v zvezi s poznejšo možnostjo izterjave te terjatve. Da je lahko predmet rubeža in prenosa tudi sporna terjatev, pa v bistvu izhaja tudi iz člena 123 ZIZ, ki predvideva možnost, da upnik vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve (o tem mora nemudoma obvestiti dolžnika), da pa ni nujno predmet rubeža in prenosa v izterjavo zgolj zapadla terjatev, pa je mogoče sklepati tudi iz prvega odstavka člena 120 ZIZ, ki daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Vse navedeno pomeni, da z rubežem terjatve dolžnika nasproti svojemu dolžniku in prenosom te v izterjavo (lahko tudi namesto plačila) upnik nasproti tretjemu ne pridobi izvršilnega naslova, v kolikor tega nasproti tretjemu nima že sam dolžnik (ta je dolžan vse listine v zvezi z možno izterjavo terjatve predložiti upniku) in si ga bo moral morebiti šele pridobiti, v skrajnem primeru tudi s tožbo. S sklepom o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo (ki sledi sklepu o rubežu terjatve) ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika, zato tak slep tudi ne predstavlja izvršilnega naslova v korist upnika nasproti dolžnikovemu dolžniku (enako na primer sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Ip 711/2007 in sklep Višjega sodišča Ljubljana, opr. št. III Cp 1047/2006).

7. Pravno stališče sodišča prve stopnje, da rubež terjatve, ki ni izkazana niti z izvršilnim naslovom niti z verodostojno listino ali na kak drug ustrezen način, ni mogoč, je tako materialnopravno zgrešeno. Ko je pritožbeno sodišče tudi mnenja, da je s strani upnice navedena terjatev dolžnika nasproti njegovi dolžnici A. A. glede elementov razpoznavnosti dovolj opredeljena, je posledično tudi materialnopravno nepravilna in nezakonita izpodbijana odločitev o zavrnitvi upničinega predloga za dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Glede na obrazloženo pa je pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

8. O upničinih pritožbenih stroških bo moralo sodišče prve stopnje odločiti kot o nadaljnjih izvršilnih stroških.