11. 11. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Edvina Pejovića, Združeni arabski emirati, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 11. novembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 47/2020 z dne 7. 7. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 148/2019 z dne 4. 3. 2020 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Pg 117/2018 z dne 16. 1. 2019 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 70. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v razmerju med pravdnima strankama razveljavilo učinke pravnih dejanj in pritožniku (toženi stranki) naložilo plačilo 493.977,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, denarno nadomestilo v višini 1.352.745 EUR ter plačilo 360.000 EUR s pripadki in ugotovilo, da ne obstojijo terjatve pritožnika do tožeče stranke v višinah 680.636,43 EUR, 668.763,58 EUR in 653.507,76 EUR, vse s pripadajočimi obrestmi. Pojasnilo je, da sta za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika izpolnjena oba pogoja iz 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr. – v nadaljevanju ZFPPIPP). Sporen je bil le subjektivni pogoj izpodbojnosti, za katerega se zahtevata insolventnost družbe in še vedenje pritožnika za to insolventnost. Višje sodišče je delno ugodilo pritožnikovi pritožbi in je prvostopenjsko sodbo razveljavilo v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da ne obstajata dve terjatvi pritožnika (v višini 680.636,43 EUR in 668.763,58 EUR s pripadki), v preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da je bila tožeča stranka 31. 12. 2007 insolventna in da je to bila tudi v času, ko so bili opravljeni izpodbijani pravni posli, ter da je toženec za insolventnost vedel. Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije.

2.Pritožnik v obširni ustavni pritožbi najprej zatrjuje kršitev pravice do nepristranskega sojenja, ker je na prvi stopnji sodil sodnik, ki je bil hkrati stečajni sodnik v stečajnem postopku nad tožečo stranko. Poudarja, da je dvojna vloga sodnika nedopustna tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Zato hkrati s pobudo predlaga presojo ustavnosti 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker med izključitvenimi razlogi ne določa razloga odločanja sodnika v postopku stečaja nad pravdno stranko.

3.Poleg opisane kršitve pritožnik zatrjuje tudi kršitev 14. in 22. člena Ustave oziroma 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Med drugim naj bi bila ta pravica pritožniku kršena s pavšalno obrazložitvijo Višjega sodišča o očitnem razhajanju med mnenjema obeh izvedencev, ki sta bila postavljena v postopku, protispisnostjo – da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj mnenje izvedenca, ne pa tudi izvedenke, in da blagovne znamke Renški hram, Varikina in Stelex niso del premoženja tožeče stranke –, neopredelitvijo do njegove pritožbene navedbe, da je ista izvedenka v pravdni zadevi št. Pg 49/2010 podala mnenje, da je bila tožeča stranka na dan 23. 1. 2009 plačilno sposobna, ter zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje revizorke.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Pobudnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 70. člena ZPP. Ustavno sodišče je pobudo zavrglo, ker so očitki o izločitvi sodečega sodnika v gospodarskem sporu, ker je bil hkrati tudi stečajni sodnik, materialno neizčrpani in zato neupoštevni. Iz ustaljene ustavnosodne presoje namreč izhaja, da v ponovnih postopkih pred Ustavnim sodiščem ni mogoče zatrjevati kršitev, ki so obstajale že prej in bi jih bilo mogoče uveljavljati v prejšnjih postopkih pred Ustavnim sodiščem.[1] Ustavno sodišče je namreč pred obravnavano zadevo že odločalo o ustavni pritožbi pobudnika in z odločbo št. Up-370/17 z dne 12. 7. 2018 ustavni pritožbi ugodilo ter izpodbijane odločitve sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje. V obravnavani zadevi gre tako za ponovljeno odločanje, pri čemer je sodišče prve stopnje sprejelo enako odločitev, ki jo je Višje sodišče delno razveljavilo. V prvotni ustavni pritožbi pobudnik ni uveljavljal kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave, čeprav je že v prvem postopku sodil na prvi stopnji isti sodnik, ki je bil že takrat hkrati tudi stečajni sodnik v stečajnem postopku zoper tožečo stranko. Pobudnik tako očitka o kršitvi pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave ni izčrpal. Zato ga zdaj ne more uveljaviti v ustavni pritožbi. Glede na to pobudnik nima pravnega interesa za izpodbijanje navedenega člena ZPP in se pobuda zavrže (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju v tej zadevi sta bila izločena sodnica dr. Špelca Mežnar in sodnik dr. Rok Čeferin. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

Tako v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-128/17, Up-709/17, Up-838/17, Up-839/17, U-I-141/17 z dne 15. 2. 2018 (Uradni list RS, št. 15/18), 5. točka obrazložitve.