Jedro

Za promet blaga brez plačila prometnega davka morajo biti izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD, med drugim tudi, da je kupec registriran za opravljanje trgovine na debelo. Če je bila tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po enotni klasifikaciji dejavnosti registrirana za uvoz in izvoz neživilskih proizvodov, to še ne pomeni, da je to dejavnost privedla v trgovino na debelo po standardni klasifikaciji dejavnosti. Šele s pripojitvijo pravne prednice k tožeči stranki in z vpisom tega v sodni register so nastale pravne posledice pripojitve, zato pravna prednica tožeče stranke ni pridobila pravice do opravljanja dejavnosti tožeče stranke, za katere sama ni bila registrirana, že s sklenitvijo poravnave o pripojitvi in sprejetjem ustreznih sklepov organov upravljanja o pripojitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 19/98-10 z dne 24.3.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.12.1997, s katero je tožena stranka združila v skupno obravnavo in odločanje o pritožbah zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčni urad N.G. z dne 29.10.1996, zoper sklep istega organa o dovolitvi izvršbe z dne 6.11.1996, in zoper odločbo istega organa o zavrnitvi zahteve za odlog izvršitve; delno ugodila pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa z dne 29.10.1996, v ostalem pa je pritožbe zavrnila.

Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke, ki jih v svoji obrazložitvi ni ponovno navajalo, pač pa se je sklicevalo na obrazložitev odločbe tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS). Pritožbene navedbe pa je v celoti zavrnilo kot neutemeljene, ker je iz odločbe tožene stranke in podatkov v upravnih spisih ugotovilo, da tožeča stranka oziroma njena pravna prednica (kontrolirana oseba) v kontroliranem obdobju, to je v letih 1995 in 1996, za katera ji je bil naknadno obračunan prometni davek, ni izpolnjevala pogojev za nakup blaga brez prometnega davka po 1. točki 1. odstavka 6. člena in 7. člena Zakona o prometnem davku (ZPD, Uradni list RS, št. 4/92, 12/93, 71/93 in 16/96). Kontrolirana oseba namreč v kritičnem obdobju ni bila registrirana za opravljanje trgovine na debelo, kar izhaja iz njene registrirane dejavnosti in iz dejstva, da se je pripojila k tožeči stranki šele z vpisom pripojitve v sodni register, kar pa je bilo izvedeno šele 19.9.1997. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da sodišče v izpodbijani sodbi ni odgovorilo na vse navedbe tožeče stranke, zlasti na to, da kontrolirana oseba poimenovanja dejavnosti ni usklajevala, ker je bil v sodnemu registru že v letu 1994 vložen predlog za vpis pripojitve k tožeči stranki. Na ta ugovor, podan tudi v pritožbi zoper prvostopno upravno odločbo, ni odgovorila niti tožena stranka v svoji odločbi, na katere razloge se sklicuje prvostopno sodišče. Predlog za vpis pripojitve kontrolirane pravne osebe k tožeči stranki je bil na sodišču dejansko vložen 3.2.1995, kar je tožeča stranka navedla že v dopolnitvi pritožbe zoper odločbo prvostopnega upravnega organa. Podlaga za ta predlog pa so bili poravnava, sklenjena med kontrolirano pravno osebo, tožečo stranko in družbenim pravobranilcem samoupravljanja z dne 30.12.1994, sklep za vpis sprememb v sodni register za obe družbi, sklepi skupščine vsake družbe o pripojitvi ter pogodba o pripojitvi. Iz tega pa izhaja, da je tožeča stranka že 30.12.1994 prevzela vse pravice in obveznosti kontrolirane pravne osebe in je bila kontrolirana pravna oseba že tega dne dejansko pripojena k tožeči stranki. Z vpisom pripojitve v register nastopijo med drugim statusno pravni učinki pripojitve, ki se kažejo v prenehanju prevzete družbe kot pravne osebe (521. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD). Pravno-poslovni, gospodarski in davčni učinki pripojitve pa nastopijo že pred tem, in sicer od podpisa poravnave in pogodbe o pripojitvi. Tudi davčni organi bi morali kot dan pripojitve šteti dan sklenitve pogodbe o pripojitvi, ne pa dan vpisa v register. Glede na to je bila kontrolirana pravna oseba upravičena do poslovanja kot trgovina na debelo, saj je bila za to dejavnost v sodnem registru registrirana pod šifro G/51. Zato je bila tudi upravičena kupovati proizvode brez plačila prometnega davka in dajati izjave v smislu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZPD. Vse to je tožeča stranka navajala že v upravnem postopku, torej teh njenih navedb prvostopno sodišče ne bi smelo zavrniti kot tožbene novote. Z izpisom iz registra je razpolagal tako prvostopni kot tudi pritožbeni upravni organ, in sicer za kontrolirano osebo in za tožečo stranko. Iz teh izpiskov pa je razvidno, za katere dejavnosti sta bili družbi registrirani. Prvostopno sodišče pa bi moralo v skladu z načelom poznavanja prava upoštevati tudi določbe Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo pa je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je bila kontrolirana oseba upravičena kupovati blago brez plačila prometnega davka. Po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZPD se namreč za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, ne šteje prodaja proizvodov pravni osebi, registrirani za opravljanje trgovinske dejavnosti oziroma promet z blagom, ki te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo. Pogojno davčno oprostitev pri plačilu prometnega davka lahko doseže le kupec, ki je kot upravičeni kupec naveden v 1. do 3. točki 1. odstavka 6. člena ZPD, če so kumulatnivno izpolnjeni pogoji iz 7. člena ZPD. Na podlagi 3. točke 1. odstavka 7. člena ZPD mora kupec pred prevzemom proizvodov oziroma pred izdajo računa dati prodajalcu pisno izjavo, da bo kupljene proizvode uporabil za namene iz 1., 2. oziroma 3. točke 1. odstavka 6. člena ZPD. Kupec mora v izjavi napisati predmet poslovanja, torej registrirano dejavnost, za katero nabavlja proizvode brez plačila davka (3. točka 1. odstavka 7. člena ZPD in 5. odstavek 16. člena Pravilnika o uporabi Zakona o prometnem davku, Uradni list RS, št. 6/92, 8/92, 29/92 in 39/93, v nadaljevanju Pravilnik). Kontrolirana oseba je takšne izjave sicer svojemu prodajalcu dajala, vendar je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča v inšpekcijskem postopku v zvezi s plačilom prometnega davka za leto 1995 in 1996 pravilno ugotovljeno, da za dajanje take izjave kontrolirana oseba ni izpolnjevala pogojev. Oba upravna organa in sodišče prve stopnje so po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovili, da iz sklepa Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Novi Gorici, št. Srg 657/92 z dne 11.5.1992, in niti iz sklepa istega sodišča z dne 22.1.1993 ne izhaja, da bi bila kontrolirana oseba v letih 1995 in 1996 registrirana za trgovino na debelo. Pri tem se pritožbeno sodišče niti ne spušča v to, ali je bila uporaba enotne klasifikacije dejavnosti obvezna ali zgolj priporočilo in ali so bila podjetja pri registriranju dejavnosti v celoti vezana na opredelitev dejavnosti po Uredbi o enotni klasifikaciji dejavnosti, ker to za odločitev o pogojni davčni oprostitvi po ZPD niti ni pomembno.

V ZPD so namreč predpisani pogoji, pod katerimi je mogoče kupovati blago brez plačila prometnega davka, med njimi pa je izrecno naveden kot pogoj tudi, da je kupec blaga pravna oseba, registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti oziroma prometa z blagom, ki te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo, torej za promet na debelo (1. točka 1. odstavka 6. člena ZPD). Za potrebe te pogojne davčne oprostitve torej bi morala biti kontrolirana oseba registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti na debelo, kar pa iz njene registracije ne izhaja.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila kontrolirana oseba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki jih je imela navedene v sodnem registru na podlagi enotne klasifikacije dejavnosti vse do svoje pripojitve k tožeči stranki. Ker do te pripojitve ni predlagala uskladitve dejavnosti z standardno klasifikacijo dejavnosti, tega ji tudi ni bilo treba glede na določbe Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94) in tudi ne glede na določbe Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 20/94). Po 102. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je namreč moral subjekt vpisa, ki je bil ob uveljavitvi te uredbe že vpisan v sodni register, uskladiti vpis dejavnosti s standardno klasifikacijo dejavnosti ob predložitvi predloga za prvo spremembo v sodnem registru. Kontrolirana oseba pa takšne spremembe ni predlagala, saj je s pripojitvijo tožeči stranki, torej ob prvi spremembi vpisa v sodni register, prenehala obstojati, ker se je pripojila k tožeči stranki. V Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, pa je bilo določeno, da se v prehodnem obdobju (to je obdobje do uskladitve nazivov prej registriranih dejavnosti s standardno klasifikacijo dejavnosti) uporablja enotna klasifikacija dejavnosti.

Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je Uredba o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti odpravila razliko med trgovino v notranjem prometu ter uvozom in izvozom ter je celotni blagovni promet uvrstila pod šifro G/51, ter da bi zato, ker je bila kontrolirana oseba registrirana tudi za uvoz in izvoz neživilskih proizvodov po enotni klasifikaciji dejavnosti, to pomenilo, da je bila registrirana za opravljanje trgovine na debelo in drobno po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Tožena stranka in prvostopno sodišče sta v obravnavanem primeru tudi pravilno uporabila določbe 4. točke 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 45-I/94, 82/94). Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč pravne posledice pripojitve nastopijo šele z vpisom prevzemne družbe v register, ob hkratnem vpisu pripojitve vseh povezanih družb v prevzemni družbi, torej ob hkratnem izbrisu pripojenih družb, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru. Šele z vpisom prevzemne družbe prenehajo prevzete družbe. Do tedaj pa te družbe obstojajo kot pravne osebe in lahko opravljajo le dejavnost, ki jo imajo registrirano. Iz tega pa izhaja, da kontrolirana oseba ob predlaganju vpisa pripojitve k tožeči stranki še ni mogla opravljati dejavnosti, za katere je bila registrirana le tožeča stranka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.