Jedro

38. člen Zakona o železniškem prometu je bil z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-316/2004 z dne 3.3.2005 razveljavljen. Te določbe, na katero je predlagateljica postopka opirala svoj predlog za vpis, zato v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi ugovora KZ A. z.o.o in V. d.o.o. razveljavilo sklep, izdan 29.7.2002, s katerim je bilo pri štirih parcelah, vpisanih v vl. št. 2931 k.o. B., vpisano javno dobro - javna železniška infrastruktura. Ocenilo je, da je izjava, na podlagi katere je bil vpis predlagan po 38. členu Zakona o železniškem prometu, pomanjkljiva, zaradi česar predlaganega vpisa ni moglo opraviti.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica postopka po pooblaščencu. V pritožbi opozarja, da 38. člen Zakona o železniškem prometu predpisuje vpis javne železniške infrastrukture v zemljiško knjigo po skrajšanem postopku brez dokazil in zgolj na podlagi izjave o pridobitvi lastninske pravice. V konkretnem primeru je bil vpis predlagan pri parcelah, ki so po podatkih G.u.K. opredeljene kot kmetijske in bi že zato morale biti prenesene v last RS. Iz priloženih posnetkov pa je vidno, da preko parcel potekajo tiri, deloma pa gre za dostopne poti in funkcionalno zemljišče na potniški postaji K.. Vsi originalni dokumenti o gradnji so v arhivu občine K., kjer mora biti tudi uporabno dovoljenje. Opozarja, da 38. člen Zakona o železniškem prometu za vpis že zgrajene železniške infrastrukture ne predvideva predložitve dokazov, da je na tem zemljišču zgrajena železniška infrastruktura z uporabnim dovoljenjem, ampak zadošča priložena izjava o pridobitvi lastninske pravice, ta pa je bila v konkretnem primeru priložena predlogu za vpis.

Pritožba ni utemeljena.

38.člen Zakona o Železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 92/99, 11/1, 33/01, 110/02, 56/03 in 86/04) je bil z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-316/2004 z dne 3.3.2005 razveljavljen. Te določbe, na katero je predlagateljica postopka opirala svoj predlog za vpis, zato v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti, ne glede na to, da je bil predlog vložen že 29.7.2002. V 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču je namreč določeno, da se tisti del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v konkretnem primeru vse do 3.3.2005 v tej zadevi ni bilo pravnomočno odločeno, torej tudi bivše določbe 38. člena ZŽel v tej zadevi ni mogoče uporabiti. Že zato je pritožba neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje, ki je sklep zemljiškoknjižne referentke, s katero je bil vpis dovoljen, razveljavilo, pa pravilen.

Ker predlagateljica postopka ni predložila nobene zemljiškoknjižne listine, ki je bila po ZZK/95 potrebna za zaznambo javnega dobra, niti listine, potrebne za z.k. prenos zemljišča od lastnika (oz. imetnika razpolagalne pravice ali pravice uporabe) v državno last, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 95. člena ZZK/95).