Jedro

Kazenski postopek, zlasti na pritožbeni stopnji, ni namenjen obrednemu ponavljanju vselej istih razlogov, s katerimi so bili uveljavljani očitki ne le preizkušeni, ampak tudi argumentirano zavrnjeni, kolikor se za odločitev relevantne okoliščine od predhodnega preverjanja (v danem primeru) pripornih razlogov niso v ničemer spremenile, in se v konkretni zadevi niso.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da sta pri obtoženemu A. A. še vedno podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obtoženca brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlagal je, da se izpodbijani sklep razveljavi in obtoženca izpusti na prostost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob siceršnji ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo potrebne in razumne razloge o obstoju vseh pogojev za nadaljnjo perpetuacijo obtoženčevega pripornega statusa, višje sodišče ugotavlja tudi, da je obravnavana pritožba z minimalnimi kozmetičnimi korekcijami pravzaprav prepis pritožbe, ki jo je zagovornik vložil zoper sklep II Ks 39600/2024-55 z dne 20. 6. 2024, s katerim je prvo sodišče zoper obtoženca podaljšalo pripor ob vložitvi neposredne obtožnice, višje sodišče pa je o pritožbi odločilo s sklepom I Kp 39600/2024-71 z dne 9. 7. 2024. Kazenski postopek, zlasti na pritožbeni stopnji, pa ni namenjen obrednemu ponavljanju vselej istih razlogov, s katerimi so bili uveljavljani očitki ne le preizkušeni, ampak tudi argumentirano zavrnjeni, kolikor se za odločitev relevantne okoliščine od predhodnega preverjanja (v danem primeru) pripornih razlogov niso v ničemer spremenile, in se v konkretni zadevi niso.

5. Tehtnih razlogov izpodbijanega sklepa (točka 5 obrazložitve) o obstoju razloga begosumnosti tudi tokrat ne bo mogoče izpodbiti z reproduciranjem navedb, na katere je pritožbeno sodišče že odgovorilo v točkah 6 in 7 omenjenega sklepa z dne 9. 7. 2024 ter se na tamkajšnjo argumentacijo v izogib ponavljanju na tem mestu sklicuje. V točki 11 sklepa z dne 9. 7. 2024 je pritožbeno sodišče prav tako zavrnilo ponovljeno pritožbeno tezo, da naj bi se priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti medsebojno izključevala, saj to ne drži, izpodbijanega sklepa pa posledično ne obremenjuje zatrjevana protislovnost. V točkah 8 in 9 sklepa z dne 9. 7. 2024 pa je pritožbeno sodišče že odgovorilo na sedaj vnovična, vsebinsko scela enaka zatrjevanja, da pri obtožencu ni podan razlog ponovitvene nevarnosti, zaradi česar razlogov v točki 6 izpodbijanega sklepa ni moč omajati.

6. Pritožbena izvajanja, da je obtoženec ljudem (tujcem) na avtocesti, ki so bili v stiski, v zadevnem primeru pomagal, za kar ni prejel nobenega plačila, istočasno pa se ni zavedal, da krši zakonodajo Republike Slovenije, ne napadajo pripornih razlogov, temveč z zanikanjem vsaj dela obtožbenega očitka in z nakazovanjem odsotnosti zavesti o protipravnosti po vsebini predstavljajo zagovorne navedbe, ki so lahko predmet dokaznega postopka na glavni obravnavi, ne morejo pa rušiti utemeljenosti suma, da je obtoženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, ki temelji v pravnomočni obtožnici, stanje stvari pa se od pravnomočnosti obtožnice ni v ničemer spremenilo.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, tj. ob izostanku uradoma preizkušanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP), pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).