Jedro

Določba drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP daje upniku preživninske terjatve podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase (v takem primeru isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe). Ocena, ali bo kljub stečajnemu postopku vodil izvršbo, je tako prepuščena upniku preživninske terjatve kot prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, pri čemer v izvršilnem postopku zaradi poplačila prednostnih terjatev veljajo splošna pravila izvršilnega postopka. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev sta določena v 196., 197. in 198. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 21. 10. 2020 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 2. 2021: - spremeni v izpodbijanima I.d) točki izreka in II.c) točki izreka tako, da se znesek 1.398,17 EUR nadomesti z zneskom 1.277,55 EUR, - razveljavi v izpodbijanem drugem odstavku I. točke izreka (odločitev, da se preostanek kupnine nakaže v stečajno maso dolžnika) ter v izpodbijani II.d) točki izreka in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper popravni sklep z dne 15. 2. 2021 se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o razdelitvi kupnine, prejete s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer parc. št. 5/5, k.o. P. tako, da se poplačajo iz nje stroški izvršilnega postopka v višini 431,78 EUR, davek na promet nepremičnin v višini 551,76 EUR, prednostna terjatev upnice iz naslova zakonite preživnine v višini 5.245,39 EUR in prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje v višini 1.398,17 EUR. Glede preostanka kupnine je odločilo, da se nakaže v stečajno maso dolžnika (I. točka izreka). Nadalje je računovodstvu naložilo, da iz zneska kupnine izplača v I. točki izreka navedene zneske (II. točka izreka).

2. S popravnim sklepom z dne 15. 2. 2021 pa je sklep z dne 21. 10. 2020 popravilo glede višine stroškov izvršilnega postopka tako, da se I. točka izreka sklepa z dne 21. 10. 2020 pravilno glasi, da se iz kupnine poplačajo stroški izvršilnega postopka v višini 975,93 EUR, davek na promet nepremičnin v višini 551,76 EUR, prednostna terjatev upnice iz naslova zakonite preživnine v višini 5.245,39 EUR in prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje v višini 1.398,17 EUR. Preostanek kupnine se nakaže v stečajno maso dolžnika. Posledično je glede stroškov izvršilnega postopka popravilo tudi II. točko izreka sklepa z dne 21. 10. 2020. 3. Zoper oba sklepa se pritožuje zastavni upnik. S pritožbo zoper sklep z dne 21. 10. 2020 izpodbija odločitev v delu, ki se nanaša na plačilo prednostne terjatve Republike Slovenije iz naslova zapadlih prispevkov za socialno zavarovanje v višini 1.398,17 EUR in glede odločitve, da se preostanek kupnine nakaže v stečajno maso dolžnika. Navaja, da je sodišče Republiki Sloveniji poleg zapadlih prispevkov za socialno zavarovanje priznalo tudi zakonske zamudne obresti. Iz prijave upnice namreč izhaja, da je priglasila terjatev v višini glavnice 1.277,55 EUR in zamudnih obresti v višini 120,62 EUR. Sodišče je z odločitvijo, da znaša prednostna terjatev upnice celoten znesek prispevkov skupaj z zamudnimi obrestmi napačno uporabilo materialno pravo. Iz gramatikalne razlage 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izhaja, da je med prednostne terjatve mogoče šteti le prispevke za socialno zavarovanje in ne tudi zamudne obresti. Ne strinja se tudi, da se preostanek kupnine nakaže v stečajno maso dolžnika. Sodišče v tem delu ne pojasni, katere določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je pri odločitvi upoštevalo. Sklep je v tem delu neobrazložen. Izvršilno sodišče ne more kombinirati izvršilnega in stečajnega postopka v smislu, da se nekatere terjatve poplačajo v izvršilnem, druge pa v stečajnem postopku. S takšnim postopanjem je sodišče kršilo načela izvršilnega postopka, kot so načelo varstva interesov upnikov, načelo ekonomičnosti in celovitosti postopka, prišlo pa je tudi do neenake obravnave upnikov. Zastavni upnik ne nasprotuje plačilu izvršilnih stroškov, davka na promet nepremičnin, socialnih prispevkov in zakonite preživnine, potrebno pa je upoštevati, da za zastavnega upnika, ki nima pravice do prednostnega poplačila po 197. členu ZIZ, to predstavlja veliko pravno negotovost, saj zaradi navedenih prednostnih poplačil, vrednost nepremičnine ne zadošča več za poplačilo njegove terjatve. Še slabši položaj pa je povzročilo sodišče, ko je sklenilo, da se bo preostanek kupnine delil v stečajnem postopku. Tako se bo iz preostanka kupnine opravilo poplačilo stroškov stečaja in se bo zastavnemu upniku delila šele razlika, s čimer bo slednji oškodovan.

4. V pritožbi zoper popravni sklep pa zastavni upnik navaja le, da slednjo vlaga iz istih razlogov, kot je bila vložena pritožba zoper sklep z dne 21. 10. 2020. 5. Dolžnik po stečajni upraviteljici in zastavna upnica Republika Slovenija sta podala odgovora na obe pritožbi, v njih izrazila svoje strinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča in predlagala zavrnitev pritožb. 6. Pritožba zoper sklep z dne 21. 10. 2020 je utemeljena, pritožba zoper popravni sklep z dne 15. 2. 2021 pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 21. 10. 2020

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o razdelitvi kupnine, prejete s prodajo dolžnikove nepremičnine v izvršilnem postopku tako, da je iz kupnine poplačalo s strani upnice priglašene stroške izvršilnega postopka, davek na promet nepremičnin, prednostno terjatev upnice iz naslova zakonite preživnine, zapadle v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine in prednostno terjatev Republike Slovenije iz naslova zapadlih prispevkov za socialno zavarovanje v višini 1.398,17 EUR, kot izhaja iz Seznama izvršilnih naslovov z dne 28. 8. 2020. Glede preostanka kupnine pa je odločilo, da se nakaže v stečajno maso dolžnika.

8. Utemeljeno pritožba opozarja, da bi sodišče prve stopnje kot prednostno terjatev moralo priznati le prispevke za socialno zavarovanje, zapadle za zadnje leto in ne tudi zamudnih obresti. ZIZ v 197. členu izrecno določa, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu zneska, dobljenega s prodajo ter določa vrstni red poplačila teh terjatev. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le te predstavljajo materialno pravo. Iz gramatikalne razlage 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ne izhaja, da imajo tudi zakonske zamudne obresti od terjatev prispevkov za socialno zavarovanje naravo prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ ne določa1. Glede na posebno naravo poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatev prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena (tudi zastavnimi upniki), je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje in ne tudi zamudnim obrestim kot akcesorni terjatvi2. 9. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi tako sodišče moralo dati prednost pri poplačilu le terjatvi iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto v višini 1.277,55 EUR, kot izhaja iz priloženega Seznama izvršilnih naslovov z dne 28. 8. 2020 in ne tudi priglašenim zamudnim obrestim od slednjih3. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilo prednostne terjatve Republike Slovenije iz naslova zapadlih prispevkov za socialno zavarovanje, ugodilo in sklep v navedenem izpodbijanem delu (I.d in II.c točka izreka) spremenilo tako, da je znesek 1.398,17 EUR (ki predstavlja terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) nadomestilo z zneskom 1.277,55 EUR (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Prav tako pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča, da se o poplačilu terjatev ostalih upnikov, ki nimajo prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ ne odloča v predmetnem izvršilnem postopku, ampak se preostanek kupnine nakaže v stečajno maso dolžnika. Za takšno postopanje v primeru, ko je dolžnik v postopku osebnega stečaja, da se del terjatev (terjatve iz 197. člena ZIZ) poplača v izvršilnem postopku, preostali del terjatev (terjatve zastavnih upnikov, ki se skladno z 198. členom ZIZ poplačajo po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ) pa v stečajnem postopku, ni podlage ne v ZIZ ne v ZFPPIPP. Upnik preživninske terjatve ima ob začetku stečajnega postopka nad preživninskim zavezancem na voljo dva postopka, v katerih lahko uveljavlja plačilo terjatve preživljanja. Lahko prijavi svojo terjatev iz naslova zakonite preživnine v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ali pa vloži predlog za izvršbo, če se odloči, da bo prišel do poplačila v izvršilnem postopku. Terjatve iz naslova zakonite preživnine namreč sodijo med prednostne terjatve, glede katerih tako v postopku osebnega stečaja kot v izvršilnem postopku veljajo posebna pravila.

12. Skladno z določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP se za izterjavo ali zavarovanje terjatve na podlagi zakonite preživnine (poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena ter drugih terjatev iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPPP – t.i. prednostne terjatve) ne uporabljajo pravila o posledicah začetka stečajnega postopka za izvršilni postopek, to je določbe o prekinitvi oziroma ustavitvi postopkov izvršbe (132. člen ZFPPIPP) in določbe o nedovoljenosti izvršbe in zavarovanja (131. člen ZFPPIPP). Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse4. Navedena določba daje upniku preživninske terjatve podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase (v takem primeru isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe). Ocena, ali bo kljub stečajnemu postopku vodil izvršbo, je tako prepuščena upniku preživninske terjatve kot prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, pri čemer v izvršilnem postopku zaradi poplačila prednostnih terjatev veljajo splošna pravila izvršilnega postopka. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev sta določena v 196., 197. in 198. členu ZIZ.

13. Kot je pravilno upoštevalo že sodišče prve stopnje, se skladno z določbo 197. člena ZIZ iz zneska dobljenega od prodaje nepremičnine v primeru izvršbe poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, nato davek na promet nepremičnine, sledi pa terjatev iz naslova zakonite preživnine5 in ostale prednostne terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (v konkretnem primeru terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje). Šele po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ se po 198. členu ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico. Ureditev vrstnega reda poplačila terjatev po ZIZ v primeru, ko se upnik odloči za vložitev predloga za izvršbo, pa se razlikuje od ureditve poplačila terjatev po ZFPPIPP. Terjatev iz naslova zakonite preživnine se namreč v okviru postopka po določbah ZIZ lahko poplača iz kupnine od prodane nepremičnine pred terjatvami, zavarovanimi z zastavno pravico, v postopku po ZFPPIPP pa ne6. 14. Glede na to, da se je je v konkretnem primeru upnica odločila za izterjavo preživninske terjatve v izvršilnem postopku (na katerega začetek stečajnega postopka skladno z določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP ne vpliva), bi moralo izvršilno sodišče celovito odločati o razdelitvi kupnine in poplačilu terjatev upnikov skladno z določbami 196., 197., kot tudi 198. člena ZIZ in ne le o poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ.

15. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tudi v delu, ki se nanaša na odločitev, da se preostanek kupnine nakaže v stečajno maso dolžnika in sklep v navedenem izpodbijanem delu (drugi odstavek I. točke izreka ter II.d točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da odloči še o poplačilu ostalih priglašenih terjatev (zastavnih) upnikov skladno z določbo 198. člena ZIZ.

O pritožbi zoper popravni sklep z dne 15. 2. 2021

16. Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče popravilo sklep z dne 21. 10. 2020 glede višine stroškov izvršilnega postopka, saj v izreku sklepa ni upoštevalo seštevka vseh priznanih in priglašenih izvršilnih stroškov, kot izhaja iz 6. točke obrazložitve sklepa z dne 21. 10. 2020. 17. Zastavni upnik izpodbijane odločitve s pritožbo, v kateri se le pavšalno sklicuje na razloge iz pritožbe zoper sklep z dne 21. 10. 2020, ne omaje. Ker je pritožba samostojno pravno sredstvo in je njen predmet konkretna (izpodbijana) odločba sodišča prve stopnje, se namreč pritožnik ne more uspešno sklicevati na navedbe iz drugega pravnega sredstva. V pritožbi je treba argumente jasno in opredeljeno navesti.

18. Ker je pritožba zastavnega upnika glede na povedano neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče, po tem ko tudi uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo, zavrnilo in potrdilo izpodbijani popravni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSL sklep II Ip 215/2019, VSL sklep II Ip 3162/2018, VSL sklep II Ip 3041/2015, VSL sklep II Ip 3376/2015, VSL sklep II Ip 301/2015. 2 Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, ampak je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. 3 Sodišče mora namreč upoštevati pravilen vrstni red poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov ter materialnega prava ter skladno z navedenim preizkusiti pravilnost višine oziroma vrstnega reda prijavljenih terjatev. 4 Prim. VSRS sklep II Ips 170/2010, VSL sklep I Ip 3030/2018, VSL sklep I Ip 3803/2016. 5 In sicer le v delu,v katerem je zapadla v plačilo v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. 6 V postopku osebnega stečaja so skladno z določbo 390. člena ZFPPIPP preživninske terjatve prednostne, ki se iz splošne razdelitvene mase poplačajo pred navadnimi terjatvami. Prednost imajo torej le pri poplačilu iz splošne razdelitvene mase, nimajo pa absolutne prednosti (torej tudi pri poplačilu iz posebne razdelitvene mase). Podrobneje o tem odločba Ustavnega sodišča U-I-21/16-14 z dne 5. 12. 2018.