Jedro

V skladu z določbo 66. tč. prvega odstavka 23. čl. ZVCP-1 je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Storilec je dosegel predpisano število kazenskih točk s prekrškom, ki ga je storil dne 15. julija 2008. Takrat še ni dopolnil 21 let starosti, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot voznika začetnika.

Izrek

Pritožba storilca M.M. se kot neutemeljena zavrne in potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Storilec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru sklenilo, da se M.M., imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega pri Upravni enoti, ki je v obdobju od 21. novembra 2007 do 24. julija 2008 po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) kot voznik začetnik motornih vozil kategorij B, G in H dosegel oziroma presegel 7 kazenskih točk, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je dne 15. julija 2008 storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sklenilo je še, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa ter da mu bo sodna taksa odmerjena po pravnomočnosti sklepa s posebnim plačilnim nalogom.

Proti takšnemu sklepu se je storilec pritožil. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, saj je bil prekršek z dne 15. julija 2008 storjen po poteku dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja, zato sodišče ne bi smelo upoštevati treh kazenskih točk. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni oziroma razveljavi. Navaja še, da je menilo že skoraj leto dni, v katerem ni storil nobenega prekrška. Pripravljen je tudi opraviti test varne vožnje, ki je namenjen voznikom z določenim številom kazenskih točk. Poleg tega ima vozniško dovoljenje že tri leta in je izkušen voznik.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prekrških (dalje ZP-1) v tretjem odstavku 22. čl. določa, da sodišče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o staranju izvršitve sankcije. Četrti odstavek navedenega člena določa, da je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu. Tako ZVCP-1 v četrtem odstavku 235. čl. določa, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Kot je bilo storilcu že pojasnjeno z izpodbijanim sklepom, je v skladu z določbo 66. tč. prvega odstavka 23. čl. ZVCP-1 voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Storilec je dosegel predpisano število kazenskih točk s prekrškom, ki ga je storil dne 15. julija 2008. Takrat še ni dopolnil 21 let starosti, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot voznika začetnika. Prav tako ni nikakršnega dvoma, da so bili vsi prekrški, s katerimi je bilo storilcu skupaj izrečeno osem kazenskih točk, storjeni znotraj triletnega roka. Ker v postopku sodišča prve stopnje tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev, na katere je sicer treba paziti po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno storilčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (168. čl. v zvezi s tretjim odstavkom 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mora na podlagi prvega odstavka 147. čl. v zvezi z določbami 143. in 144. čl. ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifni št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).