Jedro

Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe ne morejo teči ločeno in vzporedno. Po pristopu gre zgolj za enotno vodenje izvršbe na isto nepremičnino, zgolj s sklepom o pristopu pa ni v ničemer odločeno o tem, ali je terjatev drugega upnika resnična. Za izpodbijanje terjatve drugega upnika ima upnik na volja druga pravna sredstva.

Poleg drugih primerov sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Omenjeno določilo ne zahteva vložitve ugovora ali druge vloge dolžnika, če je sodišče z naštetimi dogodki oziroma pravnomočnimi odločitvami seznanjeno že samo.

Izrek

I. Pritožba upnika se zoper 1. in 4. točko izreka zavrže, zoper 3. točko izreka pa se pritožba zavrne in se sklep v 3. točki izreka potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _„1. Zadeva opr. št. I 18/2023 glede izvršbe na nepremičnine dolžnice A. A. pristopi k zadevi opr. št. I 89/2022._ _2. Sklep z dne 30. 9 2022 se razveljavi ter se za cenitev nepremičnin parcel št. 1, 2, 3 in 4, vse k.o. X, in vse v deležu do 1/6 in do 1/2, določita sodni cenilec za gradbeništvo in kmetijstvo B. B., in sodna cenilka za gozdarstvo C. C., ki naj opravita ogled nepremičnin, na katerega naj povabita stranke postopka po njunih pooblaščencih (kot so navedeni v uvodu tega sklepa), obvestita tudi solastnico nepremičnin D. D. (na naslov, razviden iz zemljiške knjige), napravita fotografije nepremičnin, ter ocenita po tržni vrednosti na dan cenitve nepremičnine do 1 in do 1/6, ter se pri opredelita do tega, ali jih je v smislu večjega izkupička na dražbi smotrno prodati skupaj ali ločeno. Cenilca naj cenilno poročilo koordinirano (da se bo vsota površin mešane namenske rabe, katere vrednost ugotavlja posamezni cenilec, ujemala s celotno površino parcele) izdelata v pisni obliki in ga v eportal predložita sodišču v roku 2 mesecev od prejema tega sklepa, skupaj z računom za opravljeno delo skupaj s predlogom za izplačilo nagrade in stroškov, z davčno številko, izjavo, če sta zavezanca za DDV, številko transakcijskega računa in izjavo v smislu 18. čl. ZPIZ-2._ _3. Izvršba opr. št. I 89/2022 se ustavi glede dolžnikov E. A. in F. A., ter se razveljavi zaznamba izvršbe, v zemljiški knjigi vpisana na podlagi sklepa opr. št. I 89/2022 z dne 25. 7. 2022 pri deležu do 1/6 E. A. in deležu do 1/6 F. A., pri obeh dolžnikih pri nepremičninah 1, 2, 3 in 4._ _4. G. A. mora v zadevi I 89/2022 v roku 8 dni predložiti sodišču pooblastilo dolžnikov A. A., E. A. in F. A., ali pa mora v istem roku ti podpisati ugovor in izjaviti, da vlaga ugovor z isto vsebino. V nasprotnem bo sodišče ugovor zavrglo._ _5. Zahteva upnika iz zadeve opr. št. I 89/2022 za izločitev strokovnega sodelavca H. H. se zavrže.“_

2. Zoper 1., 3. in 4. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je pravni pouk, ki dopušča pritožbo le zoper 3. točko izreka, nezakonit in krši določila 22. in 23. člena Ustave. Upnik nasprotuje sklepu v točki 1., kjer sodišče dopušča, da zadeva I 18/2023 pristopa k vodilni. Gre zgolj za drugega upnika, v obeh zadevah pa gre za popolnoma isti znesek terjatve, in sicer 130.190,40 EUR, kar vsekakor ne more biti naključje, temveč kaže zgolj na dejstvo, da G. A. poskuša na vsak način izigrati upnika. Zadeva je dejansko zrela za kazensko ovadbo, ki jo bo upnik vsekakor prisiljen vložiti. Tudi sicer k izvršilni zadevi ne more pristopati druga izvršilna zadeva, zato gre za nezakonit sklep, ki ga sodišče niti ne obrazloži in se ga sploh ne da preizkusiti. Odločitev sodišča v 3. točki izreka o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti je prav tako nezakonita, saj zgolj sklicevanje sodišča o poznavanju dejstev v popolnoma drugem spisu brez ugovornih navedb dolžnika ne more pripeljati do ustavitve po uradni dolžnosti. Dejstvo je tudi, da je upnik zoper sklep VL 77325/2020 z dne 28. 3. 2023 vložil pritožbo. Zato je nezakonita tudi odločitev sodišča, da bo sodišče ugovor dolžnikov zavrglo kljub temu, če ga podpišeta. Tako prejudiciranje naslovnega sodišča je preuranjeno. Poziv k predložitvi pooblastila dolžnikov oziroma sopodpisu ugovora je nezakonit. Ugovor je vložil G. A., ki sicer trdi, da je zakoniti zastopnik svojih otrok, a to ne drži, saj sta bila tako A. A. kot tudi E. A. v času vložitve ugovora polnoletna. Iz ugovora je razvidno, da dejansko G. A. ugovarja v svojem imenu in uporablja ednino ter se o pravnem poslu izjasnjuje v svojem imenu in za svoj račun. Sodišče prve stopnje se tudi ni v ničemer opredelilo do upnikove vloge z dne 30. 11. 2022, kot tudi ne do predloženih dokazov, tudi ne v zvezi s tem, da je ugovor spisal G. A., ki ni izkazal, da je zakoniti zastopnik treh otrok. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo so odgovorili pristopni upnik in dolžniki po pooblaščencih, ji nasprotovali in priglasili stroške odgovorov na pritožbo.

4. Pritožba zoper 1. in 4. točko izreka ni dovoljena, zoper 3. točko izreka pa ni utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sklep o pristopu k izvršbi sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe (prim. VSM sklep I Ip 887/2010), in ki sicer tudi ne potrebuje posebne obrazložitve. Prav tako je tudi odločitev v 4. točki izreka, ki se nanaša na pravilnost zastopanja oziroma pooblastila (prim. 19. točko prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in VSL sklep I Cpg 671/2019) sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato tudi pritožba zoper to odločitev ni dovoljena. Pritožbi zoper 1. in 4. točko izreka je višje sodišče zato zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Kljub temu višje sodišče pojasnjuje, da 171. člen ZIZ določa, da novi upnik, ki predlaga izvršbo na isto nepremičnino dolžnika, za katero že teče nepremičninska izvršba, pristopi k že začetemu izvršilnemu postopku drugega upnika, ki je nepremičninsko izvršbo zoper istega dolžnika začel prej. Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe tako ne morejo teči ločeno in vzporedno. Po pristopu gre zgolj za enotno vodenje izvršbe na isto nepremičnino, zgolj s sklepom o pristopu pa ni v ničemer odločeno o tem, ali je terjatev drugega upnika resnična. Za izpodbijanje terjatve drugega upnika ima upnik na volja druga pravna sredstva. Tudi če bi sodišče prve stopnje napačno postopalo glede zastopanja dolžnikov, pa lahko kakršenkoli morebitne napake samo sanira vse do sprejema končne odločitve. Po povedanem niso bila kršena določila 22. in 23. člena Ustave iz razloga, ker upnik zoper odločitvi v 1. in 4. točki izreka nima možnosti pritožbe.

7. Višje sodišče za pravilno presoja odločitev o ustavitvi izvršbe zoper E. A. in F. A. in o izbrisu zaznambe izvršbe pri njunih deležih nepremičnin v zemljiški knjigi, sprejeto na podlagi 76. člena ZIZ. Ta namreč določa, da poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po _uradni dolžnosti_, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Omenjeno določilo ne zahteva vložitve ugovora ali druge vloge dolžnika, če je sodišče z naštetimi dogodki oziroma pravnomočnimi odločitvami seznanjeno že samo. Potreba po vložitvi ugovora bi upniku nenazadnje lahko povzročila tudi nastanek stroškov ugovora, ker predloga za izvršbo ni umaknil že sam. Višje sodišče je vpogledalo v spis prvostopenjskega sodišča VL 77325/2020 in ugotovilo, da je upnik zoper sklep z dne 28. 3. 2023 o razveljavitvi sklepa o izvršbi zoper dolžnika E. A. in F. A. sicer res vložil pritožbo, vendar pa jo je višje sodišče s sklepom I Ip 664/2023 z dne 11. 7. 2023 že zavrnilo in sklep potrdilo v delu razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper navedena dolžnika. Navedeno pomeni, da upnik zoper omenjena dolžnika ne razpolaga več z izvršilnim naslovom, zato je tudi iz tega razloga pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe zoper njiju. Po povedanem pritožba zoper 3. točko izreka ni utemeljena in višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je višje sodišče v tem delu zavrnilo in sklep v 3. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Končno višje sodišče še ugotavlja, da upnik niti ne navaja, v zvezi s katero odločitvijo sodišča prve stopnje naj bi uveljavljal, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo o njegovi vlogi z dne 30. 11. 2022, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje še niti ni sprejelo kakšne končne, vsebinske odločitve, v kateri bi se do te vloge potencialno moralo opredeliti.

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pristopni upnik in dolžniki sami krijejo svoje stroške odgovorov na pritožbo, saj ti niso pripomogli k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).