4. 2. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Peter Kos, odvetnik v Kopru, na seji 4. februarja 2016

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 40/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija prehodne določbe petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr-D), ki določajo, da se delavci na obrambnem področju, ki so razporejeni na delovna mesta oziroma formacijske dolžnosti, za katere se zahteva za več kot eno stopnjo višja izobrazba od tiste, ki jo imajo, pa v predpisanem roku niso pridobili ustrezne stopnje izobrazbe, razporedijo na formacijske dolžnosti ali delovna mesta, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Enako velja tudi za druge delavce na obrambnem področju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 26. člena ZObr-D. Predlagatelj zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker različno obravnavajo pripadnike Slovenske vojske v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci, ki na podlagi 14. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 46/13, 50/14 in 82/15 – ZSPJS) obdržijo razporeditev na delovnem mestu kljub temu, da imajo za več kot za eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane. Izpodbijane določbe naj bi bile tudi v neskladju z 2. členom Ustave, po katerem je Republika Slovenija pravna in socialna država, saj naj bi pomenile prekomeren poseg zakonodajalca v socialno stanje pripadnikov Slovenske vojske. Ogroženost pravic delavcev predlagatelj utemeljuje z navedbo, da več kot 154 pripadnikov Slovenske vojske do 14. 1. 2009 ni doseglo ustrezne izobrazbe, zato so bili na podlagi izpodbijanih določb razporejeni na druga delovna mesta in posledično prejemajo za več plačnih razredov nižjo plačo.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če so ogrožene pravice delavcev.

3.Iz navedb predlagatelja ne izhaja, kako naj bi bile pravice delavcev na obrambnem področju zaradi opisanega znižanja plače ogrožene (primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-172/12 z dne 24. 10. 2013 in št. U-I-119/12 z dne 23. 1. 2014). Zgolj zmanjšanje določene pravice, ki sicer pripada delavcem, kot v obravnavanem primeru, namreč še ne pomeni tudi ogroženosti njihovih pravic.

4.Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik