Jedro

Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek na: - razveljavitev pogodbe o prenosu pravice uporabe na zgradbi v k.o. Š., ki se nanaša na parcelno številko 7/4 k.o. Š., ki sta jo sklenili pravdni stranki 30.6.1981 in - ugotovitev, da v prejšnji alinei navedena parcela in na njej stoječe stavbe ne spadajo v stečajno maso tožene stranke, zaradi česar mora tožena stranka izstaviti listino, na podlagi katere bo možno pri parceli vknjižiti lastninsko pravico na tožečo stranko, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji uveljavlja tožeča stranka revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po dejanskih ugotovitvah, ki so bile podlaga odločitvam sodišč prve in druge stopnje, je bila v trenutku nastanka pravnih posledic začetka stečaja (1. odst. 91. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur. list SFRJ št. 84/89; v nadaljevanju: ZPPSL) tožene stranke pri spornih nepremičninah vknjižena kot imetnica pravice uporabe tožena stranka. Sporne nepremičnine so torej spadale v njeno premoženje. Kot takšne so z dnem začetka stečaja postale del stečajne mase (95. člen ZPP sSL). Iz nje bi jih bilo mogoče izločiti samo, če ne bi pripadale toženi stranki (1. odst. 117. člena ZPPSL). Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke samo s soglasjem tožeče stranke in Občine Kamnik pa takšne pripadnosti ne izključuje. Če bi jo, tožena stranka ne bi bila v zemljiški knjigi vknjižena kot imetnica pravice uporabe. Zato tožeča stranka na podlagi omenjenega pogodbenega določila ne more izločevati spornih nepremičnin iz stečajne mase tožene stranke. Kakšna je bila volja strank spora pri sklenitvi pogodbe o prenosu sporne nepremičnine na toženo stranko, je dejansko vprašanje. To ni predmet revizijskega obravnavanja (3. odst. 385. člena ZPP). Začetek stečajnega postopka kot vzrok, zaradi katerega ni več mogoče izpolnjevati namena prenosa pravice uporabe sporne nepremičnine na toženo stranko pa ni razlog za razveljavitev pogodbe o prenosu nepremičnine na toženo stranko.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.