Jedro

Golo zatrjevanje, da je imela določena izjava oziroma trditev vpliv na položaj prosilca, za odobritev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, po zakonu ne zadostuje.

Vsaka žaljiva ali neresnična trditev oziroma izjava (četudi podana v kazenski ovadbi) namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela izjava določeno posledico, ki se je odrazila v premoženjski ali družbeni sferi z izjavo prizadetega posameznika v smislu 3. alineje 8. člena ZBPP, kar je temeljni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je mogoče prosilcu tudi za odškodninske spore pri žalitvah časti in širjenju neresničnih trditev dodeliti brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z odločbo opr. št. Bpp 1134/2024-12 z dne 18. 12. 2024 je 0rgan za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: organ za BPP) zavrnil prošnjo prosilca A. A. (tožnika v tem upravnem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč zaprosil za odškodninski postopek, ki ga želi sprožiti zoper B. B., ker je ta zoper njega podal neresnično in žaljivo kazensko ovadbo, zaradi katere naj bi tožniku nastala škoda.

3.Organ za BPP v nadaljevanju obrazložitve citira določbo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki med drugim določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno izkaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj.

4.Ker prosilec v prošnji ni navedel dovolj podatkov ali predložil kakršnegakoli dokazila v zvezi z nastalo škodo in vplivom kazenske ovadbe na njegov materialni in družbeni položaj, je organ za brezplačno pravno pomoč prosilca večkrat pozval na dopolnitev prošnje, in sicer dne 2. 7. 2024, dne 2. 8. 2024 in dne 16. 9. 2024.

5.Prosilec je v postopku predložil obvestilo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 11. 5. 2022 o zavrženju kazenske ovadbe in sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 29. 11. 2022, iz katerega izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je prosilec vložil zoper B. B. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe. Iz navedb prosilca pa izhaja, da naj bi B. B. v svoji kazenski ovadbi neresnično navajal, da je prosilec vsiljivo zahteval srečanje z njim in ob tem omenjal spolne odnose. Kot je navedel prosilec, so ga te navedbe prikazale v zelo negativni luči, zaradi česar je bila povzročena škoda njegovemu ugledu in dobremu imenu. Utrpel pa naj bi tudi duševne bolečine, zaradi česar želi zahtevati odškodnino kot ustrezno satisfakcijo tako za pretrpljene duševne bolečine kot tudi za okrnitev ugleda in dobrega imena. V zadnji dopolnitvi prošnje je prosilec pojasnil še, da ne razpolaga z nobeno listino, ki bi izkazovala, da so navedbe B. B. v podani kazenski ovadbi vplivale na njegov materialni ali družbeni položaj in dodaja, da bo v pravdnem postopku nastalo škodo dokazoval s sodnim izvedencem.

6.Kot pojasnjuje organ za BPP, pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna pravica, kar pomeni, da se brezplačno pravno pomoč odobri le v primeru, če prosilec kumulativno izpolnjuje vse predpisane pogoje po določilih od 11. do 13. in 24. člena ZBPP in pod pogojem, da ni podan nobeden izmed taksativno naštetih izključitvenih razlogov, ki jih je zakonodajalec predpisal v določbah od 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP.

7.Prosilec v obravnavani zadevi po ugotovitvi organa za BPP ni zadostil zahtevam, ki jih določa 8. člen ZBPP. Njegove splošne navedbe o nastali škodi namreč ne zadoščajo za dodelitev, saj zakon določa, da mora prosilec s stopnjo verjetnosti izkazati nastanek pravno relevantnih posledic zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev, kot to izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 3/2017 z dne 14. 2. 2017. Ker prosilec tega ni storil, je organ za BPP njegovo prošnjo zavrnil.

Tožbene navedbe

8.Zoper navedeno odločbo je tožnik v tem upravnem sporu vložil tožbo, v kateri navaja, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe prišlo do bistvenih kršitev določb Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki v drugem odstavku 140. člena določa, da mora stranka, če ne gre za splošno znana dejstva, za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Tretji odstavek tega člena pa določa, da v primeru, če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona ne sme zavreči, temveč mora postopek nadaljevati. Ker je organ v obravnavani zadevi prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnil zgolj zato, ker v postopku niso bili predloženi dokazi, tožnik sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi.

Navedbe toženke

9.Toženka je sodišču posredovala upravni spis opr. št. Bpp 1134/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodna presoja

10.Tožba ni utemeljena.

11.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v odškodninskem postopku, ki ga želi tožnik sprožiti zoper B. B. zaradi nepremoženjske škode (duševnih bolečin in kršitve ugleda ter dobrega imena), ki naj bi mu nastala zaradi neresničnih in žaljivih navedb B. B. v kazenski ovadbi, ki jo je ta vložil zoper tožnika.

12.Odločitev o zavrnitvi prošnje je organ za BPP utemeljil na določbi 3. alineje 8. člena ZBPP, po kateri se brezplačna pravna pomoč po ZBPP ne dodeli med drugim tudi v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj.

13.Člen 8 ZBPP določa vrste zadev, za katere se brezplačna pravna pomoč že na podlagi samega zakona ne odobri. Določba je umeščena med splošne določbe zakona in predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se brezplačna pravna pomoč pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, zagotavlja (med drugim) za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji (1., 2., 3. in 7. člen ZBPP). Gre torej za določbo, ki posamezniku oži pravico do brezplačne pravne pomoči ter s tem posledično tudi pravico do sodnega varstva, zaradi česar je treba navedeno določbo razlagati restriktivno.¹ V 8. členu ZBPP je torej zakonodajalec za taksativno navedene zadeve vnaprej, brez presoje pogojev in meril, ki se sicer upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (presoja finančnega položaja prosilca in izgleda za uspeh), že vnaprej izključil možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. V vseh situacijah iz 8. člena ZBPP gre tako za presojo, ali je pravica do brezplačne pravne pomoči v posameznem primeru izključena ali ne, kar pomeni, da mora organ v vseh naštetih primerih opraviti vsebinsko (meritorno) presojo vložene prošnje in ugotoviti, ali dejansko stanje ustreza eni od naštetih situacij, v katerih prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

14.V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ za BPP pojasnjuje, da je prošnjo zavrnil, ker tožniku v postopku izdaje izpodbijane odločbe, kljub večkratnim pozivom organa za BPP k dopolnitvi prošnje, ni uspelo s stopnjo verjetnosti dokazati, da je imelo dejanje B. B., ki naj bi tožniku v kazenski ovadbi lažno očital vsiljivo komuniciranje oziroma zalezovanje, vpliv na tožnikov materialni ali družbeni položaj.

15.Med strankama ni sporno, da je B. B. zoper tožnika dne 16. 2. 2022 na policijski postaji zaradi suma zalezovanja po prvem odstavku 134a. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) vložil kazensko ovadbo in da je bila ta ovadba, ki so jo policisti po pridobitvi izjave tožnika posredovali Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, dne 11. 5. 2022 zavržena, ker po ugotovitvi državne tožilke niso bili izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zalezovanja, ki se je očitalo tožniku. Prav tako med strankama ni spora o tem, da želi tožnik tožbo v odškodninskem postopku zoper B. B. vložiti zaradi neresničnih in žaljivih navedb v kazenski ovadbi, v kateri naj bi B. B. navedel, da ga je tožnik zalezoval oziroma z njim preko elektronskih medijev vsiljivo komuniciral, ti očitki pa naj bi po zatrjevanju tožnika negativno vplivali na njegovo čast in dobro ime.

16.Nastanek pravno relevantnih posledic zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev mora po zakonu v postopku pred organom za BPP dokazati prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer s stopnjo verjetnosti.² V obravnavanem primeru bi moral zato tožnik ne le zatrjevati pač pa z zahtevano stopnjo verjetnosti tudi dokazati, da so navedbe B. B. v kazenski ovadbi imele negativni vpliv bodisi na njegovo materialno oziroma premoženjsko stanje bodisi na njegov položaj v družbi. V ta namen bi moral tožnik že v postopku pred organom za BPP predložiti konkretne dokaze, ki bi potrjevali njegove navedbe o posledicah, ki naj bi jih utrpel zaradi neresničnih in žaljivih navedb B. B. v kazenski ovadbi. Zakonodajalec je namreč v primeru odškodninskih sporov zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev (v katerih je možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči praviloma izključena) dodelitev te pomoči dopustil le izjemoma, in sicer pod posebnim pogojem, da prosilec s stopnjo verjetnosti izkaže, da je imelo dejanje storilca glede na okoliščine konkretne zadeve oziroma glede na prosilčev materialni položaj oziroma položaj, ki ga ta uživa v družbeni skupnosti, določene negativne posledice.

17.Ker tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči posledic, ki naj bi jih dejanje B. B. imelo na njegov materialni ali družbeni položaj, ni pojasnil in tudi ne izkazal, je organ za BPP tožnika v postopku po vložitvi prošnje seznanil z vsebino 3. alineje 8. člena ZBPP in ga v več pozivih na dopolnitev vloge tudi pozval, naj podrobneje pojasni okoliščine zadeve oziroma navede, kako so navedbe v kazenski ovadbi vplivale na njegov materialni ali družbeni položaj, pozvan pa je bil tudi, naj o tem predloži ustrezno listinsko dokumentacijo. Tožnik je na navedene pozive v zvezi z vplivom, ki naj bi ga imele neresnične navedbe B. B. v kazenski ovadbi na njegov materialni ali družbeni položaj, pojasnil, da se je zaradi navedb v ovadbi moral zagovarjati na policijski postaji, to pa naj bi, kot je zatrdil, vplivalo na njegov družbeni položaj. Kot je še pojasnil, je moral zaradi krive ovadbe B. B. tudi sam ovaditi, kar je, kot je navedel, vplivalo na njegov finančni položaj. Na poziv organa za BPP, naj za svoje trditve predloži listinska dokazila, pa je tožnik v vlogi z dne 26. 9. 2024 pojasnil, da s takšnimi listinami v tem trenutku ne razpolaga, in da bo vpliv neresničnih navedb B. B. na njegov materialni in družbeni položaj dokazoval z izvedencem v pravdnem postopku, za katerega prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč.

18.Tožnik tako v postopku pred organom za BPP svojih zatrjevanj o vplivu navedb B. B. v ovadbi na njegov družbeni oziroma materialni položaj tudi po ugotovitvi tukajšnjega sodišča ni z ničemer dokazal. Prosilec je dolžan ta vpliv ne le zatrjevati pač pa tudi dokazati, in sicer že v postopku pred organom za BPP, kar pomeni, da za odobritev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj sklicevanje tožnika na dokaze, ki jih bo o negativnem vplivu navedb v kazenski ovadbi predložil v postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč. Golo zatrjevanje, da je imela določena izjava oziroma trditev vpliv na položaj prosilca, za odobritev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, po zakonu ne zadostuje. Tudi dejstvo, da je moral tožnik zaradi navedb v kazenski ovadbi, na policijski postaji podati izjavo, samo po sebi še ne dokazuje negativnega vpliva navedb v ovadbi na njegov materialni ali družbeni položaj. Vsaka žaljiva ali neresnična trditev oziroma izjava (četudi podana v kazenski ovadbi) namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela izjava določeno posledico, ki se je odrazila v premoženjski ali družbeni sferi z izjavo prizadetega posameznika v smislu 3. alineje 8. člena ZBPP, kar je temeljni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je mogoče prosilcu tudi za odškodninske spore pri žalitvah časti in širjenju neresničnih trditev dodeliti brezplačno pravno pomoč. Tožnik v postopku tudi ni predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da so imele navedbe B. B. v kazenski ovadbi zanj kakršenkoli finančne posledice. Golo zatrjevanje o obstoju negativnega vpliva (brez predloženih dokazil) pa, kot že obrazloženo, za priznanje brezplačne pravne pomoči v postopkih po 3. alineji 8. člena ZBPP ne zadostuje.

19.Neutemeljen je tudi ugovor tožnika v tožbi, da organ za BPP z izpodbijanim aktom, glede na določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP v povezavi z drugim odstavkom 67. člena ZUP, njegove prošnje ne bi smel zavrniti zgolj zato, ker na njegove pozive ni predložil zahtevanih dokazil. Navedena določba organu prepoveduje zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP v primeru, ko stranka na njegov poziv ne predloži dokazil, s katerimi dokazuje svoje navedbe v postopku, ne prepoveduje pa ta določba organu, da vlogo zavrne po vsebini, če ugotovi, da stranka za odločitev pomembnih dejstev, ki jih je zatrjevala v postopku, ni dokazala. Po zakonu je namreč stranka tista, ki je dolžna za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, tudi predložiti. Izjema velja le za t.i. splošno znana dejstva, za potrdila po 180. členu ZUP in za dejstva, ki jih hitreje in lažje priskrbi organ sam, če je to mogoče. Če stranka dokaznega bremena ne izpolni in svojih trditev ne dokaže, je organ dolžan njeno zahtevo zavrniti. V obravnavanem primeru je zato organ za BPP ravnal pravilno, ko je prošnjo tožnika za BPP zavrnil (in ne zavrgel kot nepopolno vlogo po 67. členu ZUP) iz razloga, ker tožnik kljub večkratnim pozivom organa v postopku ni predložil nobenega dokazila, ki bi potrjeval njegovo trditev o negativnem vplivu neresničnih in žaljivih navedb B. B. v kazenski ovadbi na njegov materialni ali družbeni položaj, kar je v odškodninskih postopkih zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev zakonski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

20.Ker je bil torej postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba pa je tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

21.Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa (da tožnik v postopku pred organom za BPP po pozivu organa dokazil, ki bi potrjevali njegove trditve o vplivu kazenske ovadbe B. B. na njegov materialni ali družbeni položaj ni predložil), med strankama ni bilo sporno. Sporno je bilo le pravno vprašanje, to je vprašanje, ali je organ za BPP ravnal v skladu s procesnimi pravili, ko je prošnjo, ki je tožnik kljub večkratnim pozivom za predložitev dokazil, ni dopolnil, kot neutemeljeno zavrnil.

-------------------------------

1Sodba UPRS I U 2036/2024-6 z dne 17. 12. 2024.

2Tako tudi UPRS v sodbah II U 3/2017 z dne 14. 2. 2017 ter III U 131/2024-23 z dne 27. 11. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.