Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 1153/94-7

ECLI:SI:VSRS:1996:U.1153.94.7 Upravni oddelek

plačilo carine nepredaja blaga namembni carinarnici
Vrhovno sodišče
4. december 1996
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prijava prekrška tujega voznika tuji carinarnici še ni zadosten dokaz o tem, da je blago po enotni carinski listini dejansko izstopilo iz države (RS).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Carinarnice A z dne 28.6.1993, s katero je navedena carinarnica tožeči stranki naložila plačilo carine in drugih uvoznih davščin v znesku 32.627.00 SIT za nepredano blago - oblačila, ker navedeno blago, ki je bilo, po enotni carinski listini z dne 25.11.1992 Carinske izpostave A, napoteno Carinski izpostavi B, ni bilo predano namembni carinarnici. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 2. odstavka 249. člena carinskega zakona. Navaja, da se je tožeča stranka z enotno carinsko listino zavezala, da bo prijavila blago namembni carinarnici in na zahtevo tudi predala (202. člen carinskega zakona), kar pa ni storila, kot to potrjuje Carinska izpostava B. V pritožbenem postopku je tožeča stranka kot dokaz za izstop blaga iz Republike Slovenije predložila listino, s katero Carinarnici v Republiki Hrvaški prijavlja prekršek zoper voznika G.M. zaradi nepredaje spornega blaga. Tožena stranka je ocenila navedeni dokaz, vendar ugotavlja, da predložena prijava tej Carinarnici ni zadosten dokaz, na podlagi katerega bi se lahko nedvoumno in zanesljivo trdilo, da je blago po navedeni enotni carinski listini izstopilo iz Republike Slovenije. Ker blago do predpisanega roka (27.11.1992) ni bilo prijavljeno slovenskim carinskim organom in ker predložena prijava tožeče stranke Carinarnici na Hrvaškem po mnenju tožene stranke ni zadosten dokaz, na podlagi katerega bi se ugotovilo, da je sporno blago izstopilo iz Republike Slovenije, tožena stranka meni, da je bilo to blago dano v prost promet pred plačilom carine in drugih uvoznih dajatev. Zato je po njenem mnenju prvostopni organ pravilno odločil, ko je tožeči stranki, to je glavnemu zavezancu iz navedene enotne carinske listine (rubrika 50) obračunal dajatve v skladu z 2. odstavkom 249. člena carinskega zakona. Zato je na podlagi navedenega in v smislu 240. člena zakona o splošnem upravnem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke proti prvostopni odločbi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je voznika G.M. prijavila oddelku za prekrške Carinarnice na Hrvaškem. Zoper voznika so uvedli postopek o prekršku, ki je sedaj v zaključni fazi, in so mu izdali odločbo o plačilu carinskih dajatev. Prijavo hrvaškim carinskim organom in potrdilo hrvaške Carinarnice o uvedbi postopka o prekršku pa tožena stranka ne upošteva kot dokazila, da je navedeno blago dejansko izstopilo iz Republike Slovenije. Zato bo sodišču poslala izvirno odločbo o plačilu carinskih dajatev, izdano G.M. Sodišče naproša, naj do nadaljnjega odloži plačilo carinskih dajatev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Carinskega zavezanca opredeljuje 1. odstavek 24. člena carinskega zakona (v nadaljevanju CZ, Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89 in 21/90). To je oseba, na katero se glasi prevozna listina, oseba na katero so prenešene pravice iz prevozne listine, oseba, ki prenaša blago na carinsko območje države ali ga odtod odnaša, kot tudi vsak drug, ki je v primerih, določenih s tem zakonom, dolžan plačati carino.

Tožeča stranka je v enotni carinski listini, v polju 50, navedena kot glavni carinski zavezanec. Tožeča stranka se je v enotni carinski listini kot glavni zavezanec zavezala za plačilo carine in drugih uvoznih dajatev, če tuj prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga izhodni carinarnici. Tožeča stranka tudi ne prereka ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je že z enotno carinsko listino jamčila za pravilno predajo blaga Carinski izpostavi B. Ker je v carinskem postopku jamstvo za obveznost prevoznika, da dne 27.11.1992 preda blago izhodni carinarnici, prevzela tožeča stranka kot glavni zavezanec, je torej zaradi možnosti dajanja v promet neocarinjenega blaga, deklariranega kot blago v tranzitu, s tem prevzela rizik, da bo nosila breme plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če blago 27.11.1992 ne bo predano namembni carinarnici - Carinski izpostavi B. Ker iz podatkov v upravnih spisih, in sicer iz obvestila Carinske izpostave B (z dne 19.1.1993), izhaja, da sporno blago tam ni bilo prijavljeno, je tudi po presoji sodišča prvostopna carinarnica utemeljeno štela, da je bilo blago dano v prost promet pred plačilom carine in je zato v skladu z 2. odstavkom 249. člena CZ tožeči stranki utemeljeno naložila plačilo uvoznih dajatev.

Tožeča stranka sicer v postopku lahko dokazuje, da je blago prešlo carinsko črto, vendar ne more uspeti, če ne priloži ustreznega dokaza. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sicer s prijavo prekrška voznika navedeni hrvaški carinarnici z dne 19.10.1993 dokazovala, da je blago prešlo carinsko črto. Vendar pa po presoji sodišča tega dokumenta tožena stranka utemeljeno ni štela kot dokaz, da je sporno blago, ki bi moralo biti po enotni carinski listini prijavljeno Carinski izpostavi B dne 27.11.1992, bilo tega dne prijavljeno pri hrvaških carinskih organih. Tožena stranka je utemeljeno priloženi dokaz ocenila kot nezadosten. Tudi po mnenju sodišča prijava prekrška zoper voznika, kot tudi potrdilo o prejemu take prijave po tujih (hrvaških) carinskih organih še nista zadostna dokaza o tem, da je blago po navedeni enotni carinski listini dejansko izstopilo iz Republike Slovenije.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bilo dejansko stanje v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno in da je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbe CZ. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je, tako kot CZ, uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia