Jedro

Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil, in sicer dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno. Nasprotni udeleženec je namreč resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbijal in svoje trditve, dokazoval s svojim zaslišanjem, poizvedbami pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše, ki jo opravlja vročitev in z njegovim zaslišanjem. Do teh predlogov se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo oziroma je napačno štelo, da zato, ker ima obvestilo naravo javne listine, dokazovanje nasprotnega ni potrebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 17. 11. 2017 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Štelo je, da je bila vročitev navedenega sklepa nasprotnemu udeležencu opravljena in ugotovilo, da je sklep postal pravnomočen 16. 12. 2017. Nasprotni udeleženec je predlagal razveljavitev potrdila o pravnomočnosti navedenega sklepa, prvostopenjsko sodišče pa je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka in nepopolno ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in hkrati razveljavi klavzulo pravnomočnosti, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so mu bila sodna pisanja, vključno s sklepom s 17. 11. 2017, vročena v skladu z veljavnimi predpisi. Navaja, da je zatrjeval, da ni bil seznanjen z dejstvom, da se mu je poskušalo vročati sodno pisanje in da mu pismonoša obvestila o prejetem pisanju ni nikamor pritrdil. Sodišče se glede tega v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Dejansko stanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpodbijal, ostaja sporno. Pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da imajo obvestila sodišču o opravljeni vročitvi in vročilnice naravo javne listine, vendar je dokaz nasprotnega dopusten. V dokaz, da pismonoša ni pritrdil obvestila o pošiljki na vhodna vrata, je predlagal svoje zaslišanje, poizvedbe pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše in njegovo zaslišanje glede načina vročanja in vseh drugih bistvenih okoliščin, povezanih z vročitvijo. Sodišče prve stopnje se do navedenih dokaznih predlogov sploh ni opredelilo in jih je očitno zavrnilo. Ker mu je bila onemogočena pravica do izjave, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Zaradi navedene bistvene kršitve določb postopka je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Če bi sodišče štelo, da predlagani dokazi niso potrebni, bi ga moralo s tem ustrezno seznaniti. Neobrazložena neizvedba predlaganih dokazov stranko postopka onemogoča, da se seznani z razlogi za zavrnitev. Ker se s sodnim pisanjem ni imel možnost seznaniti, je bila poleg njegove pravice do izjave kršena tudi njegova pravica do pravnega sredstva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je treba pritožniku, da v tej zadevi ostaja sporno dejansko stanje v zvezi z uporabo določb postopka, ki se nanašajo na vročanje sodne odločbe stranki oziroma udeležencu1 v postopku. Po določbi prvega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) se sodna odločba vroča stranki osebno. Če se tisti, ki mu jo je treba vročiti ne najde v stanovanju, se vročitev opravi tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so jo dolžni sprejeti (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Če vročitev na navedeni način ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec sodno odločbo izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpišejo (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti, v obvestilu iz drugega odstavka 142. člena ZPP (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

5. Iz podatkov spisa oziroma vročilnice izhaja, da je vročevalec poskušal nasprotnemu udeležencu osebno vročiti sodno odločbo, drugopis predloga in njegove dopolnitve 21. 11. 2017. Ker naslovnik ni imel hišnega predalčnika, je na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo, ki je sodna pošiljka z navedbo 15-dnevnega roka, v katerem jo mora prevzeti.

6. Pritrditi je treba stališču prvostopenjskega sodišča, da ima vročilnica oziroma navedeno obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi naravo javne listine. Javna listina vsebuje dvoje dokaznih pravil, in sicer dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno.2 Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. Če nasprotna stranka javno listino dokazno izpodbija, dokazno pravilo ne velja več. V tem primeru bo sodišče prosto ocenjevalo izvedene dokaze – javno listino in njej nasprotne dokaze.3

7. Sodišče prve stopnje je napačno zavrnilo trditve nasprotnega udeleženca, da sodne odločbe ni prejel in da o njej tudi ni bil obveščen, ker poštar obvestila po prejetem pisanju ni nikamor pritrdil, že samo zato, ker ima vročilnica oziroma obvestilo vročevalca naravo javne listine. Nasprotni udeleženec je namreč resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbijal in svoje trditve, dokazoval s svojim zaslišanjem, poizvedbami pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše, ki jo opravlja vročitev in z njegovim zaslišanjem. Do teh predlogov se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo oziroma je očitno štelo, da zato, ker ima obvestilo naravo javne listine, dokazovanje nasprotnega ni potrebno. Kot je bilo navedeno je takšno stališče napačno in v nasprotju z določbo četrtega odstavka 224. člena ZPP. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP pa tudi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj pritožbeno sodišče navedene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče izvesti in oceniti predlagane dokaze.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Po 22. a členu ZPND se za postopek odločanja sodišča o ukrepih po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v ZPND drugače urejeno. 2 Po določbi četrtega odstavka 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. 3 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 422.