Jedro

Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh plačati tožeči stranki 3.680,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2007 dalje in ji povrniti v istem roku pravdne stroške v znesku 934,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva po poteku roka za izpolnitev dalje.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP. Navedla je, da je tožeča stranka v času odsotnosti tožene stranke v nasprotju z izrecnim dogovorom, da se za izvedbo del toplotne izolacije hiše počaka do njene vrnitve, sama izpeljala izvedbo toplotne izolacije hiše z drugim izvajalcem, korektno le na svojem delu hiše. Tožena stranka z opravljeno izolacijo ni dobila nič in ji je celo nastala škoda. Obrazložitev zanjo pomeni veliko presenečenje, s čemer je kršen prvi odstavek 6. člena EKČP in sicer pravica do poštenega sojenja. Sklicuje se še na odločbo Ustavnega sodišča Up 147/09 z dne 23. 9. 2010, kjer je jasno zapisano, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Tem kriterijem obrazložitev sodišča v ničemer ne ustreza. Rdeča nit obrazložitve je, da sodišče toženi stranki ne verjame, ker je njena izpoved neiskrena in neprepričljiva. Z drugimi besedami sodišče zaključi, da je tožena stranka lagala. Tožena stranka nadalje povzema dele izpovedb tožeče stranke in njenih prič, jih primerja z ugotovitvami izvedenca in zaključuje, da se sodišče z oceno, da so izpovedbe navedenih prepričljive, skladne in logične, dela norca iz tožene stranke. Zaključek sodišča pod točko 7 sodbe glede cene izvajalcev je v nasprotju z njenimi trditvami. V spis je vložila obe ponudbi in je nedopustno, da jih sodišče sploh ni vsebinsko vpogledalo. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da je tožena stranka ne glede na to, ali je posel dejansko naročila ali ne, s svojim ravnanjem, ko se je vrnila z dopusta, posel odobrila. Neštetokrat je že tožena stranka navedla, da v konkretnem primeru izolacija na njenem delu hiše ni bila dodatno odebeljena. Izolacija je bila pravilno opravljena le na delu tožnika in zato v nobenem primeru ne more nositi istega dela stroškov opravljanja toplotne izolacije. Ne more nositi niti dela za površino 58 m2, če pa je bilo delovne površine zgolj 30 m2. V konkretnem primeru so podane tudi kršitve temeljnih načel OZ in sicer kršitev načela prepovedi povzročanja škode, kršitev načela skrbnosti pri ravnanju in kršitev načela vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da toženi stranki ni bila kršena pravica do poštenega sojenja. Obrazložitev sodišča prve stopnje v celoti ustreza vsem zahtevanim kriterijem, sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva in in se opredelilo do vseh izvedenih dokazov. Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar tudi ta razlog ni podan, kot bo razvidno iz nadaljevanja.

6. Med strankama ni bilo sporno, da sta se poleti 2007 dogovarjali o obnovi fasade na hiši, ki je v njuni solastnini (tožeča stranka skupaj s starši do 2/3, tožena stranka do 1/3) in da sta bili najprej dogovorjeni, da dela opravi M. d.o.o.. Za odločitev v tem sporu pa je bilo treba ugotoviti, ali je tožena stranka soglašala s tem, da se med njeno odsotnostjo tožeča stranka dogovori z drugim izvajalcem in ali je bila izvedena toplotna izolacija ustrezna. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku zaslišalo pravdni stranki, priče D. P., B. K., P. M. in B. P. ter angažiralo izvedenca gradbene stroke, skrbno ocenilo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj in svojo odločitev tudi vsebinsko prepričljivo utemeljilo, vse v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo, zakaj je glede relevantnih okoliščin štelo izpovedbo tožeče stranke za prepričljivejšo od izpovedbe tožene stranke. Izpovedbo tožeče stranke so namreč potrdile priče P., K. in P., izpovedba tožene stranke pa je bila v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi. Tožena stranka je npr. zanikala, da bi se o izolaciji sploh pogovarjala s tožnikom ali z izvajalcem in trdila, da fasada ni bila nič dodelana, B. P. pa je povedal, da je preko tožeče stranke in njegove žene prejel reklamacijo tožene stranke glede debeline toplotne izolacije in so jo nato naknadno odebelili. Najprej je bila tanjša, ker so želeli, da bi bila fasada v liniji cokla, po odebelitvi pa je sedaj tam „zob“, kar je ugotovil tudi izvedenec. Tožena stranka je po lastni izpovedbi ob vrnitvi z dopusta videla že izvedeno toplotno izolacijo (stiropor) in „zob“, zato je najmanj nelogično, da ni znala pojasniti, kje se je nahajala izolacija („jaz se na te stvari ne spoznam“, „sem pomerila tisti zob, ki štrli ven“, „po moje je izolirano samo v tistem delu, kjer je zob“). Celo na vprašanje, ali je bila izolacija tudi nad „zobom“ je odgovorila, da „se ne spozna“. Da dela niso bila izvedena v skladu z dogovorom in da naj ničesar ne plača, naj bi ji rekel P. M., ki pa je to ugotovil le na podlagi obračuna I. d.o.o. in med potekom del fasade sploh ni videl. Vse navedeno utemeljuje oceno sodišča prve stopnje glede (ne)prepričljivosti izpovedbe tožene stranke in so pritožbeni očitki o pristranskosti in subjektivnosti sodišča prve stopnje neutemeljeni.

8. Pravilen je tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala zatrjevanih razlik v ponudbi M. d.o.o. in obračunom I. d.o.o.(1), pritožbeni očitek, da sodišče navedenih listin sploh ni vsebinsko presojalo, pa nekorekten. V listinski dokumentaciji v spisu se nahaja ponudba M. d.o.o. (priloga A4), kjer je navedena le skupna cena za izvedbo fasade (11.201,54 EUR z obračunanim DDV), ne pa tudi drugi elementi, ki jih je navajala tožena stranka tekom postopka in tudi sedaj v pritožbi, ker očitno zmotno meni, da se v spisu nahaja tudi specificirana ponudba M. d.o.o.. Tako tudi ni dokazano, da je M. d.o.o. navedel ceno za 8 cm toplotne izolacije, I. d.o.o. pa za 2 cm.

9. Tožena stranka nadalje ni dokazala, da bi se ji zaradi nepravilno izvedene fasade nabiral kondenz. V pritožbi trdi, da je skice vlage v stanovanju predložila na vpogled sodišču, ki se o tem ni izjasnilo. Iz spisovnega gradiva (listine in zapisniki narokov za glavno obravnavo) ni razvidno, da bi tožena stranka tak dokaz sploh predlagala. Ker se tožena stranka v pritožbi sklicuje na dokaze, ki jih ni v spisu, višje sodišče še dodaja, da iz prilog in popisa izhaja, da je tožena stranka v spis vložila le tri listine in sicer ponudbo za prodajo nepremičnine (priloga B1), potrdilo o tem, da je bila od 6. 8. 2007 do 20. 8. 2007 na rednem letnem dopustu (priloga B2) in pooblastilo za odvetnika (priloga B3).

10. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(1)Tožena stranka je med drugim trdila, da je I. d.o.o. obračunal preveč obdelovalne površine in je bila zato ponudba M. d.o.o. ugodnejša.