Jedro

Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.

Pritožnik je po izdaji izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil v treh dneh. Navedeno pomeni, da pritožnik očitno nima več namena uveljavljati pravice mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Drugega pravnega interesa pa pritožnik (po pooblaščenki) tudi po pozivu sodišča ni navedel. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep toženke, št. 2142-2163/2022/22 (1221-02) z dne 21. 6. 2022 (I. točka izreka). Z navedenim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite ter odločila, da Republika Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje, saj bo imenovani predan Republiki Hrvaški, ki je na podlagi meril, določenih v Uredbi EU št. 604/2013, odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Hkrati Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi in izvrševanje izpodbijanega sklepa toženke zadrži do pravnomočne odločitve v tej zadevi.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo z dne 1. 8. 2022 navaja, da je pritožnik 26. 7. 2022 samovoljno zapustil Azilni dom v Ljubljani in da se do dne priprave tega odgovora v Azilni dom ni vrnil. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrže, saj pritožnik zanjo nima več pravnega interesa.

4. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 2. 8. 2022 pozvalo pritožnikovo pooblaščenko, da se glede na odgovor toženke z dne 1. 8. 2022, v roku 3 dni opredeli, ali vztraja pri vloženi pritožbi. Dopis je bil pooblaščenki vročen dne 11. 8. 2022, vendar nanj ni odgovorila.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v upravnem sporu (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), izhaja, da mora imeti pritožnik ves čas postopka pravni interes za pritožbo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Na navedeno mora paziti tudi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

7. Pravni interes za pritožbo pomeni, da mora pritožnik kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da si s tem izboljša pravni položaj. To se presoja v vsakem upravnem sporu posebej, glede na konkretne okoliščine posamezne zadeve.

8. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.1

9. V obravnavani zadevi je nesporno, da je pritožnik po izdaji izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil v treh dneh.2 Navedeno pomeni, da pritožnik očitno nima več namena uveljavljati pravice mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Drugega pravnega interesa pa pritožnik (po pooblaščenki) tudi po pozivu sodišča ni navedel. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da pritožnik tudi ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to pritožbo.3

10. Ker pritožbe kot nedovoljene ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je zavrgel sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP.

1 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 316/2016 z dne 30. 11. 2016, I Up 129/2020 z dne 30. 9. 2020 in I Up 121/2020 z dne 11. 11. 2020. 2 Gre za neprerekano trditev toženke (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). 3 Smiselno enako tudi sklep Ustavnega sodišča Up-3936/07 dne 4. 7. 2008.