Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Besedilo iz predloga tako pred zapisom „se dovoli“, kot tudi za njim, je v celoti povzeto v izpodbijani sklep in celotno besedilo ima smisel, če se ga bere skupaj z obema izpostavljenima besedama. Torej je očitno, da sta besedi „se dovoli“ pri izdelavi sklepa sodišča prve stopnje izpadli pomotoma.
Pritožba obeh dolžnikov se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje: sklep o izvršbi opr.št. In 1 dne 14.10.2010 popravilo tako, da: je za točko c) izreka dodalo nov odstavek z besedilom „se dovoli“; v tretji alineji točke 1 a) izreka številko „14646“ nadomestilo s številko „1446“. V obrazložitvi je navedlo, da je pri izdaji sklepa prišlo do očitnih pisnih napak.
Proti navedenemu sklepu sta dolžnika po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala njegovo razveljavitev. Ocenjujeta, da je takšna poprava glede na zakonska določila ZPP nepravilna in nezakonita. S popravnim sklepom se lahko popravijo zgolj napake v imenih, številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom. Iz sklepa samega pa je razvidno, da gre pri njem za meritorno popravljanje odločitve, kar s popravnim sklepom ni možno. Zaradi navedenega je podana relativna bistvena postopkovna kršitev po 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z ZIZ. V sklepu, ki ga skuša prvostopenjsko sodišče popraviti, namreč izvršba ni bila dovoljena. Poprava sklepa z odločitvijo „dovolitve izvršbe“ zato ne predstavlja poprave, ki je po zakonu dovoljena, temveč meritorno spremembo sklepa. Očitano nezakonitost je potrebno sanirati zgolj v postopku rednih pravnih sredstev s tem, da se odloči o utemeljenosti ugovora.
Upnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.
Pritožba dolžnikov ni utemeljena.
Kot je razvidno iz sklepa o izvršbi, opr.št. In 2 z dne 14.10.2010, je sodišče prve stopnje v celoti sledilo predlogu upnika in je navedeni sklep izdalo tako, kot je to predlagal upnik. Slednji je v predlogu za izvršbo tudi navedel, da naj „se dovoli“ izvršba zoper oba dolžnika in je besedilo iz predloga tako pred zapisom „se dovoli“, kot tudi za njim, v celoti povzeto v izpodbijani sklep in celotno besedilo ima smisel, če se ga bere skupaj z obema izpostavljenima besedama. Torej je očitno, da sta besedi „se dovoli“ pri izdelavi sklepa sodišča prve stopnje izpadli pomotoma.
Očitno pa je pomoten tudi zapis parcelne številke v 2. alineji tč. 1. a) sklepa o izvršbi, kjer je namesto v predlogu za izvršbo navedene parc. št. „1446“, pomotoma navedena parc. št. „14646“. Napaka je človeško razumljiva saj vsebuje sklep množico parcelnih številk. Da gre tudi v tem delu za napako, je jasno razvidno tudi iz dejstva, da nobena od preostalih parcelnih številk nima petmestne številčne označbe, razen te, ki je napačno navedena. Pravilna parc. št. 1446 pa je tudi v redosledu z ostalimi številkami, saj sta navedeni tudi parcelni številki 1447 in 1448. Ker je izpodbijani sklep izdan v skladu s 328. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 332. čl. ZPP, katerega uporaba prihaja vpoštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo obeh dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani popravni sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).