Jedro

Če je tožbeni zahtevek zavrnjen kot neutemeljen, verjetnosti tožnikove terjatve ni. To pa je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 270. in 272. členu ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba ter sklep potrdita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožencu prepove obremenitev in odtujitev v predlogu določenih nepremičnin vse do pravnomočnega zaključka tega postopka in še 30 dni potem (točka III. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca zahteval prepoved uporabe parcele št. 223/0 k. o. X (ID 000) in parcele št. 222/2 k. o. X (ID 000), tako, da po teh nepremičninah preneha hoditi, voziti z vsemi motornimi vozili ter delovnimi stroji in da preneha z obdelovanjem obeh nepremičnin. Ravno tako je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca zahteval plačilo 4.545,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2005 dalje do plačila. Tožniku je naložilo, da povrne tožencu pravdne stroške v višini 1.032,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Tožnik se pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba in sklep v celoti razveljavita in se zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Tožnik je lastnik parcel št. 223/0 k. o. X (ID 000) in parcele 222/2 k. o. X (ID 000). Teh parcel nima v uporabi in posesti, ker mu toženec to preprečuje. Toženec mu je resno zagrozil, da bo z njim obračunal, če bo ti parceli kakorkoli uporabljal. Tožnik je parceli kupil na javni dražbi, pred tem pa je bil toženec njun lastnik ter posestnik. Ker se toženec s tem ni sprijaznil, mu je vseskozi in še danes onemogočal njuno uporabo. Toženec ima obe parceli v posesti, ju uporablja, na njiju izvaja kmetijsko dejavnost ter se po njih vozi, saj je v naravi vidna obstoječa makadamska pot. Tožnik je upravičen do denarne odmene, saj toženec neupravičeno in brez pravne podlage uporablja tožnikovi parceli. Višina denarne odmene se lahko izračuna s postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Sodišče tega dokaznega predloga ni izvedlo in je izpodbijano sodbo izdalo preuranjeno, brez izvedbe vseh predlaganih dokazov s strani tožnika. O predlogu za izdajo začasne odredbe je odločilo ob izdaji sodbe, razlogov za njeno zavrnitev pa ni navedlo. Zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe so izpolnjeni in je še vedno potrebna.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo po izvedenem dokaznem postopku. Tožbeni zahtevek je zavrnilo zaradi neutemeljenosti in nedokazanosti tožnikove terjatve. Ugotovilo je, da sporni nepremičnini predstavljata zapuščeno zemljišče brez sledu o kakršnemkoli izkoriščanju in da tožnik ni uspel dokazati neupravičene pridobitve toženca niti da makadamska pot dejansko pripada njegovima parcelama. Če je tožbeni zahtevek zavrnjen kot neutemeljen, verjetnosti tožnikove terjatve ni. To pa je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 270. in 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpodbijana odločitev je pravilna in zadostno obrazložena (razlogi na strani 7 sodbe).

6. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna, natančna in prepričljiva ter skladna z določilom 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče jo v celoti sprejema in se strinja z ugotovitvijo, da toženec ne izkorišča tožnikovih parcel in da tožnik ni uspel dokazati, da bi makadamska pot dejansko pripadala kateri od njegovih parcel. Sodišče prve stopnje se je z ogledom prepričalo, da sta sporni parceli zapuščeni in ju nihče ne obdeluje, ravno tako sta priči S. in M. izpovedala, da nihče ne obdeluje tožnikovih parcel. Tako ni utemeljena pritožbena navedba, da ima toženec obe parceli v posesti, ju uporablja in na njih izvaja kmetijsko dejavnost. Tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ni z ničemer dokazal, da svojih parcel ni uporabljal zaradi toženčevih groženj in ni utemeljena pritožbena navedba, da toženec že vseskozi in še danes tožniku onemogoča uporabo zadevnih nepremičnin. Posledično je zavrnitev obeh tožbenih zahtevkov materialnopravno pravilna.

7. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče preuranjeno izdalo izpodbijano sodbo, ker ni postavilo izvedenca gradbene stroke za ugotavljanje višine denarne odmene. Tožnik v pritožbi ne navaja, da tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel navesti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Sicer pa je tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene uporabe nepremičnin že po temelju neutemeljen in je dokazni predlog za ugotavljanje višine uporabnine nerelevanten. V tej smeri je bil pravilno in obrazloženo zavrnjen sicer podani predlog za postavitev izvedenca kmetijske stroke (razlogi v drugem odstavku na strani 7 sodbe).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo ter sklep (353. člen ZPP in druga točka 365. člena ZPP).

9. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih pritožnik ni priglasil.