Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 539/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.539.2020 Gospodarski oddelek

ugovor proti odpustu obveznosti poročanje o premoženjskem stanju kršitev obveznosti poročanja
Višje sodišče v Ljubljani
16. december 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V poročilu o stanju premoženja je dolžnik zamolčal nepremičnino v lasti dolžnika do 1/2, v vrednosti 120.000,00 EUR.

Ni stvar presoje dolžnika, da v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navede le tisto premoženje, za katero sam ocenjuje, da naj se unovči v stečajnem postopku, pač pa mora v primeru, če je potrošnik, sodišču dati podatke o vsem svojem premoženju, skupaj z izjavo, da je v poročilu tudi navedeno vse njegovo premoženje. Pravila o tem so jasna in niso namenjena samim sebi. Če je dolžnikov odnos do tega, kaj mora razkriti sodišču, takšen, da zanj predstavlja le nepotrebno administriranje, ker imajo upniki in upraviteljica tako in tako dostop do podatkov o premoženju, ki sodi v stečajno maso, potem ne more pričakovati, da bo sodišče razloge upnika, ki temeljijo na zakonskih obveznostih dolžnika, zavrnilo kot neutemeljene, njegovim pa pritrdilo kot utemeljenim. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je dolžnik tisti, ki sam nosi odgovornost za izvajanje svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon. Če ravna v nasprotju s temi, mora nositi posledice, ki jih predpisuje zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je vložil zoper sklep pritožbo. V njej izpodbija razloge, ki jih je uveljavljal upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti in ki se nanašajo na zamolčanje podatkov o lastništvu dela nepremičnine v Italiji, s stališčem, da bi v obravnavanem primeru moralo sodišče tak ugovor zavrniti, ker dejstvo, da je dolžnik navedeni podatek sodišču zamolčal ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, v ničemer ni vplivalo na premoženjsko bilanco dolžnika, saj je po izvršeni dražbi navedene zastavljene nepremičnine dolžnik še vedno dolžan upniku (italijanski banki), ki je stanovanje prodala med postopkom osebnega stečaja sama za poplačilo svojega dolga, poleg tega pa je jasno, da sta tako stečajna upraviteljica kot tudi upnik, ki je vložil ugovor, med postopkom tudi zvedela za navedeno nepremičnino. Poudaril je, da mu nikoli ni bilo v interesu, da gre v osebni stečaj, zaradi česar mu tudi ni bilo enostavno vložiti predloga za začetek postopka osebnega stečaja, pretehtalo pa je dejstvo, da so se z začetkom postopka ustavili vsi postopki izvršbe, kar je dolžniku prineslo olajšanje. Ponovno je opisal življenjske težave v spornem obdobju in opozoril, da je prej žrtev kot pa kršitelj, čeprav želijo njegovi upniki prikazati ravno nasprotno, sodišče pa jim v luči strogega administriranja le sledi. Medtem ko dolžnik meni, da je več kot na mestu vprašanje pri osebnem stečaju, kako se je zakonodajalec sploh odločil pomagati. Kot bistveno je poudaril, da je imela stečajna upraviteljica potem, ko je pridobila sporni podatek o lastništvu dela nepremičnine v Italiji, vse možne informacije, podatke in dovolj časa, da ona proda stanovanje. Iz korespondence e - pošte o spornem stanovanju pa je razvidno, da je bil dolžnik aktiven in deloval v interesu, da se poplačajo obveznosti, zaradi česar ne drži, da je kršil 383.b, 384. 386. ali 401. člen ZFPPIPP. Poudaril je, da je aktiven iskalec zaposlitve, da je vesten in pošten, da ima v odnosu do družbe izkazane pozitivne lastnosti in glede na vse navedeno je prosil, da se mu obveznosti odpustijo.

3. Na pritožbo upnik, ki je vložil ugovor, ni odgovoril. O pritožbi pa se tudi ni izjavila stečajna upraviteljica.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik skupaj z ženo v letu 2012 kupil stanovanje v G. v Italiji. Na stanovanju je bila v korist banke, ki je dolžniku dala posojilo za nakup stanovanja, vknjižena hipoteka. Dolžnik je 12. 10. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Kranju vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, v katerem je navedel, da ima obveznosti ter da nima nobenega premoženja. V poročilu o stanju premoženja je dolžnik zamolčal nepremičnino na naslovu A. v G. (Italija), ki je bila vpisana v zemljiško knjigo v G., in sicer je šlo za stanovanje ZK ... v lasti dolžnika do 1/2, v vrednosti 120.000,00 EUR. Zato je stečajna upraviteljica v otvoritveno poročilo (PD 24), ki je bilo na spletnih straneh AJPES objavljeno 9. 3. 2017, ni vključila. Da je premoženjsko stanje dolžnika drugačno od ugotovljenega v otvoritvenem poročilu, je upraviteljico obvestil upnik Z. d. d. še isti mesec po njegovi objavi.

6. Sodišče prve stopnje je 8. 5. 2017 na dolžnikov predlog začelo postopek odpusta obveznosti, v katerem pa je upnik Z. d. d. vložil ugovor proti odpustu obveznosti iz več razlogov. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo na podlagi trditev upnika, da je dolžnik prekršil svojo obveznost iz 384. člena ZFPPIPP, torej da je prekršil obveznost, da priloži svojemu predlogu za začetek postopka osebnega stečaja poročilo o lastništvu 1/2 nepremičnine (1. točka tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP), ki ga sodišču ni priložil. Tega dejstva dolžnik ne zanika. Zato ni dvoma, da je podan razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

7. Če dolžnik prekrši svoje obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, lahko vsak upnik vloži ugovor proti odpustu obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Če sodišče presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom proti odpustu obveznosti, ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPUPP). Če pa sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, ugovor zavrne (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP).

8. Stališče pritožnika, da je odločba sodišča prve stopnje strogo administrativna in zato do dolžnika nepravična, ne drži. Sodišče prve stopnje je razloge za dejanje dolžnika, ki jih je navedel v postopku obravnave ugovora upnika, tehtalo s težo kršitve in ocenilo, da razlogi na strani dolžnika ne opravičujejo njegovih dejanj, čeprav jih je v postopku pozneje obžaloval. Če je dolžnik potem, ko je upnik stečajno upraviteljico obvestil, da je dolžnik zamolčal premoženje večje vrednosti, upraviteljici na njeno zahtevo dal podatke o tej nepremičnini, to še ne pomeni, da je uspel ovreči očitke upnika, ki se nanašajo na dolžnikove obveznosti, ki jih je moral izpolniti ob vložitvi predloga za začetek postopka. Ni stvar presoje dolžnika, da v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navede le tisto premoženje, za katero sam ocenjuje, da naj se unovči v stečajnem postopku, pač pa mora v primeru, če je potrošnik, sodišču dati podatke o vsem svojem premoženju, skupaj z izjavo, da je v poročilu tudi navedeno vse njegovo premoženje. Pravila o tem so jasna in niso namenjena samim sebi. Če je dolžnikov odnos do tega, kaj mora razkriti sodišču, takšen, da zanj predstavlja le nepotrebno administriranje, ker imajo upniki in upraviteljica tako in tako dostop do podatkov o premoženju, ki sodi v stečajno maso, potem ne more pričakovati, da bo sodišče razloge upnika, ki temeljijo na zakonskih obveznostih dolžnika, zavrnilo kot neutemeljene, njegovim pa pritrdilo kot utemeljenim. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je dolžnik tisti, ki sam nosi odgovornost za izvajanje svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon. Če ravna v nasprotju s temi, mora nositi posledice, ki jih predpisuje zakon. Dolžnik se sicer še vedno sprašuje, kako se je zakonodajalec sploh odločil pomagati insolventnim dolžnikom, če lahko vsak upnik doseže ustavitev postopka odpusta obveznosti. Vendar pri tem očitno spregleda razloge sodišča prve stopnje, iz katerih izhaja, da je zakonodajalec z inštitutom odpusta obveznosti sicer zakonito posegel v ustavno zagotovljene premoženjske pravice upnikov, ki jim jih država z ničemer ne nadomesti, vse v interesu prezadolženih dolžnikov, vendar le ob pogoju, če dolžnik sprejme zapisana pravila in izpolni vse, v zakonu predpisane dolžnosti. Če upnik ugovarja, da jih je dolžnik kršil in sodišče ugotovi, da je bila kršitev izkazana, mora ustaviti postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrniti. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

9. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel uveljaviti nobenega izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi ( 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia