Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Do umika predloga ni prišlo zaradi izpolnitve ali vsaj primerljive situacije. Zato je pravilna odločitev, da so predlagatelji dolžni povrniti stroške postopka nasprotnemu udeležencu ter nositi skupne in svoje stroške postopka.
I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II.Predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec vsak sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Predlagatelji so umaknili predlog. Drugi nasprotni udeleženec je zahteval povrnitev stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. tč. izreka) in odločilo, da so predlagatelji dolžni drugemu nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške postopka in nositi skupne stroške postopka (II. tč. izreka). Odločitev o stroških je utemeljilo z obrazložitvijo, da je bil postopek nepotreben, ker predlagatelji z njim niso dosegli želene spremembe meje. S sprožitvijo postopka so tako povzročili nepotrebne stroške, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo po krivdnem načelu.
2.Zoper II. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo predlagatelji. Predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep v tem delu spremeni tako, da skupne stroške naloži in razdeli med predlagatelje in prvo nasprotno udeleženko, predlog za povračilo stroškov drugega nasprotnega udeleženca pa zavrne.
Navajajo, da stroškov postopka niso povzročili po svoji krivdi. Predlog so vložili, ker so bili v opravičljivi zmoti glede poteka meje. Zmotno so mislili, da je prišlo do premika javne poti na njihovo škodo. Pred vložitvijo predloga so se tudi posvetovali z geodetom. Šele sodna izvedenka je ugotovila, da je prišlo do napake med digitalizacijo starih katastrskih načrtov, kar je povzročilo le navidezen premik ceste. Nadalje navajajo, da je zahteva drugega nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov neutemeljena. Njegova udeležba v postopku ni bila potrebna, ker ni mejaš. Meja med njegovim zemljiščem in javno potjo se v postopku ne bi mogla spremeniti. V postopku je nastopal le kot oseba z interesom na strani prve nasprotne udeleženke.
3.Prva nasprotna udeleženka in drugi nasprotni udeleženec v odgovorih na pritožbo pritrjujeta izpodbijani odločitvi in predlagata zavrnitev pritožbe.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Predlagatelji so predlog za ureditev meje umaknili, zato je bil postopek ustavljen. Ta procesni položaj (ustavitev postopka zaradi umika predloga) v ZNP-1<sup>1</sup> ni izrecno urejen, zato se na podlagi 42. čl. ZNP-1<sup>2</sup> smiselno uporablja določba 1. odst. 158. čl. ZPP<sup>3</sup> . Takšno stališče izhaja iz ustaljene sodne prakse.<sup>4</sup> Določba 1. odst. 158. čl. ZPP pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde.<sup>5</sup> Velja pravilo, da mora tožeča stranka (v tem primeru predlagatelji), ki umakne tožbo (v tem primeru predlog), nasprotni stranki (v tem primeru nasprotnim udeležencem) povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločila za umik tožbe, ni pomemben. Prav tako ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.
6.V konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zaradi izpolnitve ali vsaj primerljive situacije. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da so predlagatelji dolžni povrniti stroške postopka drugemu nasprotnemu udeležencu ter nositi skupne in svoje stroške postopka.
7.Glede na povedano ni odločilno, ali je pritožnikom v zvezi z vložitvijo predloga in povzročitvijo stroškov mogoče očitati (dodatna) krivdna ravnanja, zato je nepomembno tudi pritožbeno utemeljevanje, da so predlog vložili zaradi opravičljive zmote.
8.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da drugi nasprotni udeleženec ni upravičen do povrnitve stroškov postopka, ker ni mejaš. Za odločitev o stroških namreč ni pomembno, ali je bila njegova udeležba potrebna za ureditev sporne meje. Odločilno je, da so predlagatelji proti njemu vložili predlog, zato je imel v postopku položaj formalnega udeleženca (21. čl. ZNP-1) in s tem pravico opravljati procesna dejanja.
9.Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).
10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. in 1. odst. 155. čl. ZPP, v zvezi z 42. čl. ZNP-1. Predlagatelji s pritožbo niso uspeli, drugi nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k lažji in hitrejši odločitvi pritožbenega sodišča. Ob takšnih okoliščinah primera je pritožbeno sodišče odločilo, naj vsak udeleženec, ki je priglasil stroške pritožbenega postopka, te stroške nosi sam.
-------------------------------
1Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/19.
2ZNP-1 v 42. čl. določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače.
3Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
4Prim. sklepe VSL II Cp 1099/2017 z dne 19. 10. 2017, II Cp 2230/2018 z dne 24. 1. 2019, II Cp 227/2023 z dne 13. 2. 2023 in druge.
5Enako tudi mag. Nina Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Ur. l. RS in GV založba, 2006, 2. knjiga, str. 46.
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 21, 42
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.