Jedro

Ali nasprotna udeleženka zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi in na katerih področjih, bo sodišče ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka (prvi odstavek 262. člena DZ). Z izpodbijanim sklepom je sodišče zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se po uradni dolžnosti uvede postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

2. Zoper ta sklep so se pritožili nasprotna udeleženka, A. A., B. B. in C. C. Navajajo, da je D. D. po smrti očeta mami podtaknil list papirja v podpis. Ko je mama kasneje prebrala, kaj je podpisala, je tri ure jokala in od takrat naprej padla v demenco, ki je bila vse hujša. Gospa E. E. je v predlogu navedla same laži. Za nasprotno udeleženko je dobro poskrbljeno. Mama je popolnoma urejena, vsako jutro in zvečer se umije, zaenkrat lahko še sama, ker pa se stanje poslabšuje, so naročili enkrat tedensko kopanje negovalke F. F., dokler ne dobijo proste postelje v domu upokojencev, kjer so že vloge. Opravili so test psihiatra in podali domovom mnenje njene zdravnice. Vse ostale dodatne stroške bosta prevzela vnuk in vnukinja, ki imata pogodbo o dosmrtnem preživljanju, tako kot je želel pokojni oče. Kdor skrbi za starša, tisti je deležen nepremičnin. Nihče ji ne pobira denarja, vse gre za njeno plačilo položnic, za hrano, obleke, zdravila. Od 11.2. naprej je tekom dneva doma z občasnimi izhodi on C. C., kajti ni lahko biti cel dan z dementno osebo. Zaradi mame dela vedno zgolj ponoči. Tudi na zdravniške preglede jo vozijo. Tudi on sam pa napravi kakšno napako nekajkrat na leto, ko ima polno glavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 3. odst. 57. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-11) sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

5. Predlagateljica je v svoji pobudi navedla takšne okoliščine, ki bi tudi po oceni pritožbenega sodišča, v kolikor bi se izkazale za resnične, terjale, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo. Pritožniki v pritožbi priznavajo, da nasprotna udeleženka trpi za demenco in da v celoti ni več sposobna skrbeti sama zase. Ali nasprotna udeleženka zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi in na katerih področjih, bo sodišče ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka (1. odst. 262. člena Družinskega zakonika - DZ2). Z izpodbijanim sklepom je zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične. Zato bodo vse pritožbene navedbe pomembne v nadaljevanju tega postopka, do njih pa se bo sodišče vsebinsko opredelilo v končnem sklepu oziroma odločitvi.

6. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 16/2019 2 Ur. l. RS, št. 15/2017 s spremembami 3 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami