Jedro

Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijane sodbe ni izvedlo celovite dokazne ocene personalnih in listinskih dokazov, ni kritično presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, pač pa je, kot to povsem na mestu opozarja pritožnica, v pretežnem zgolj povzelo zagovor (od točke 2 do 11), izpoved oškodovane (od točke 13 do 34) in izpovedi zaslišanih prič (od točke 36 do 45). Toda (pre)obsežni povzetki zagovora obdolženega in izpovedi zaslišanih prič ne morejo nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva, torej tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in jih zato sodišče prve stopnje mora materialno ovrednotiti v obrazložitvi pisno izdelane prvostopne sodbe.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu na podlagi citiranega določila izreklo kazen deset mesecev zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženemu naložilo plačati stroške kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer sodno takso v višini 240,00 EUR po tarifni številki 7112 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

2. Zoper sodbo se je pritožila zagovornica obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi, jo spremeni tako, da obdolženega oprosti obtožbe.

3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:

4. Zagovornica uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP z navedbo, da napadena sodba nima razlogov oziroma v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, razlogi, ki jih sodišče navaja, pa so popolnoma nejasni in v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Po njeni oceni sodba tako ni konsistentna v smislu razlogov zanjo.

5. Pritožbeno sodišče se z zagovornico v tem delu pritožbenih zatrjevanj strinja. Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijane sodbe ni izvedlo celovite dokazne ocene personalnih in listinskih dokazov, taksativno naštetih v točki 12 izpodbijane sodbe. V nasprotju z zaključkom iz točke 46 izpodbijane sodbe ob ugotovitvi, da je spremenjena obtožnica utemeljena, posledično čemur je obdolženega spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, ni kritično presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, pač pa je, kot to povsem na mestu opozarja pritožnica, v pretežnem zgolj povzelo zagovor (od točke 2 do 11), izpoved oškodovane (od točke 13 do 34) in izpovedi zaslišanih prič (od točke 36 do 45). Toda (pre)obsežni povzetki zagovora obdolženega in izpovedi zaslišanih prič ne morejo nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva, torej tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in jih zato sodišče prve stopnje mora materialno ovrednotiti v obrazložitvi pisno izdelane prvostopne sodbe. V točkah 47 in 48 obrazložitve ponujena dokazna ocena je zreducirana, preskopa in pomanjkljiva. Glede na izsledek celostno izvedenega dokaznega postopka je izpadla določna in popolna navedba, katera dejstva šteje sodišče prve stopnje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Izostalo je tudi pojasnilo, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov in stališče, kateri razlogi so bili odločilni pri reševanju dejanskih in pravnih vprašanj.

6. V obravnavani kazenski zadevi se obdolženemu v okviru kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 namreč očita več izvršitvenih ravnanj, kar v dveh časovnih obdobjih pomeni več različnih situacij na dveh lokacijah (v L. in v P.), ki jih je treba posamično razčistiti in v prvostopni sodbi ustrezno obrazložiti. Same notranje zgradbe obrazložitve sodbe zakon seveda ne določa, saj je to stvar subjektivnega pristopa predsednika senata. Vendar pa sodba mora vsebovati razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki morajo biti logični in skladni, kar v danem primeru zlasti velja za zaznana razhajanja v izpovedbi oškodovane, ki v obravnavani zadevi predstavlja ključno obremenilno pričo. V tej zvezi se namreč izpostavi vprašanje resničnosti in točnosti nekaterih ključnih trditev v njeni izpovedi (npr. točka 18 obrazložitve) in posledično zaključkov sodišča prve stopnje, odločilnih za sprejeto odločitev, kot to pravilno poudarja pritožnica. Glede na navedeno je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljene kršitve odpravilo, kar pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov ter obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem iz sedmega odstavka 364. člena ZKP. Pri tem bo pozorno tudi na pritožbene navedbe glede oškodovankinih težav v duševnem zdravju že pred zvezo z obdolženim in sploh psihične težave, ki so že večkrat eskalirale v poskus samomora ter temu sledečo hospitalizacijo, kot tudi ostale navedbe pritožnice, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka sedaj ni moglo ukvarjati.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).