Jedro

Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave v točki II izreka delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku zvišajo z zneska 268,04 EUR na znesek 388,54 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožnika prijavi v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije, mu za čas od 1. 1. 2007 dalje prizna pravico do zavarovalne dobe s povečanjem od 12 na 15 mesecev in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. Ljubljana sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za čas od 1. 1. 2007 dalje po prispevni stopnji 6,25 % od bruto plače tožnika, od 1. 6. 2010 dalje pa po prispevni stopnji 10,55 % (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 268,04 EUR v roku 8 dni na TRR pooblaščenca z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku paricijskega roka (točka II izreka).

Tožnik je vložil predlog za dopolnitev sklepa o stroških postopka, za katerega je navedel, da naj se šteje kot pritožba zoper sklep o odmeri stroškov, če sodišče prve stopnje ne bo sledilo predlogu za dopolnitev izpodbijanega dela sodbe na podlagi pripoznave. Navaja, da sodišče prve stopnje ni priznalo priglašenih stroškov izvensodnega zahtevka, češ da se v skladu z uveljavljano sodno prakso šteje, da so ti stroški že zajeti v nagradi za postopek. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006, v katerem pa ni zavzeto stališče o izvensodnih zahtevkih, temveč o rokih za prostovoljno povrnitev stroškov postopka ter o teku zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka. Stroški izvensodnega postopka so pravdni stroški v smislu določbo 151. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami), saj 204. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) določa, da mora delavec od delodajalca pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svojo obveznost izpolni, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja. Delavec tožbo lahko vloži šele potem, če delodajalec v nadaljnjem roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve. Predhodni postopek je obligatoren in tako pogoj za vložitev tožbe. Tožnik je plačal sodno takso v višini 41,00 EUR, kot mu je bila določena s plačilnim nalogom. Sodišče prve stopnje bi zato moralo priznati tudi priglašene stroške v zvezi s plačilom sodne takse.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilo uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je odločilo s sklepom, čeprav tožnik izpodbija del sodbe na podlagi pripoznave, saj se o stroških postopka vedno odloči samo s sklepom (1. odstavek 166. člena ZPP).

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je strošek nagrade za izvensodni postopek že zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka (glej Nina Beteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba 2006, str. 25). Pravilno je pritožbeno stališče, da uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom (nagrada za postopek po tar. št. 3100), kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve (nagrada za posel po tar. št. 2200), seveda ob upoštevanju pravil o vštevanju, kakor so določena v 3. odstavku opombe 3 k tarifi, ki je priloga Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), kakor bo razloženo v nadaljevanju.

Tožnik je nagrado za postopek v zvezi s pisno zahtevo, da tožena stranka odpravi kršitev oziroma, da izpolni svoje obveznosti sicer pravilno opredelil kot nagrado po tar. št. 2200 Zakona o odvetniški tarifi ZOdvT, ni pa upošteval 3. odstavka opombe 3. Ta določa, da če zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po tar. št. od 2200 do 2202, se polovica te nagrade, vendar največ 0,75 všeje v nagrado za postopek. Nagrada po tar. št. 2200 se odmerja v razponu od 0,5 do 2,5 in glede na zahtevnost pisne zahteve je tožnik to nagrado utemeljeno priglasil v višini količnika 1. Ob upoštevanju pravila o vštevanju iz citiranega 3. odstavka opombe 3 k tarifi ZOdvT se nagrada za postopek po tar. št. 3100 všteva polovica te nagrade, to je znesek 79,50 EUR (tožnik je za izvensodni postopek priglasil nagrado v višini 159,00 EUR).

Pritožba tudi utemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje kot potreben strošek postopka moralo priznati strošek sodne takse. Tožnik je ta strošek priglasil, pri čemer ni navedel višine takse, saj je takso sodišče prve stopnje odmerilo s plačilnim nalogom. Sodno takso je odmerilo v znesku 41,00 EUR. Med stroške, ki nastanejo med postopkom v smislu določbe 1. odstavka 151. člena ZPP spadajo tudi izdatki za sodne takse. Tožnik zato utemeljeno uveljavlja, da se toženi stranki naloži tudi plačilo stroškov za sodne takse v višini 41,00 EUR.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe na podlagi pripoznave spremenilo tako, da je stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku zvišalo za 120,50 EUR oziroma na znesek 388,54 EUR.