Jedro

Četudi so kršitve izrečenih ukrepov redke, je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da kažejo na to, da pritožnik še ni povsem uvidel nesprejemljivosti svojih ravnanj. S tem, ko daje predlagateljici vedeti, da je še vedno del njenega življenja, pri njej ohranja občutke strahu, negotovosti in življenjske ogroženosti. Ob upoštevanju vseh okoliščin, navedenih v izpodbijanem sklepu, je odločitev o podaljšanju ukrepov pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 122,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo prepoved vstopa in približevanja ter zadrževanja v bližini predlagateljičinega bivališča, delovnega mesta in počitniške prikolice v počitniškem naselju v kraju X. na razdalji, manjši od 150 m, prepoved navezovanja stikov s predlagateljico, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in prek tretjih oseb, in prepoved srečanj s predlagateljico za čas do 29. 3. 2022 (I. točka izreka). V preostanku, tj. za daljše predlagano obdobje, je predlog zavrnilo (II. točka izreka). Poleg tega je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen 1.000 EUR in za primer nove kršitve določilo kazen 1.200 EUR (III., IV. in V. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrne.

Predlagateljica ni z ničimer konkretnim izkazala, da nasprotni udeleženec resno ogroža njeno življenje in zdravje. Od naroka 29. 1. 2021 do naroka 15. 10. 2021 ni vzpostavil stika s predlagateljico. Predlagateljica le ponavlja očitke, ki se nanašajo na konec leta 2018 in začetek leta 2019. Ker predlagateljica ni imela dokazov za predlagano podaljšanje ukrepov, je naknadno podala obvestilo o kršitvi prepovedi in mu priložila fotografije. Sodišče je resda preverilo datum nastanka fotografij, ni pa moglo z gotovostjo preveriti, kdo je na njih. Iz fotografij ne izhaja, da je na njih pritožnik, ampak le, da gre za moško osebo, ki se sprehaja po pločniku. Iz njih tudi ne izhaja, da so nastale v bližini stavbe na naslovu Y. Takšno fotografiranje predstavlja poseg v zasebnost osebe, ki je na fotografiji. Zanj predlagateljica ni imela upravičenega razloga. S pritožnikom se takrat ni srečala, niti je ni ogovoril ali pristopil k njej. Četudi bi hodil po pločniku, pa navedeno ne bi predstavljalo ogrožanja predlagateljice. Neresnična je izpovedba predlagateljice, da je fotografije posnela le z okna. Iz fotografij namreč izhaja, da je bila oseba fotografirana v hrbet neposredno s ceste, kar pomeni, da je bila posneta zgolj z namenom škodovati pritožniku. Četudi bi do kršitve prišlo, je izrečena sankcija glede na njen pomen in težo neupravičena, nesorazmerna in krivična.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Nasprotni udeleženec vzpostavlja stik z njo prek tretjih oseb. Tako je zaradi nje grozil bratu in partnerju. Zaradi kršitve ukrepov je bil že dvakrat kaznovan. Ni jasno, s kakšnim razlogom je prišel pred stavbo, v kateri predlagateljica dela, ravno v času, ko je zaključevala delovnik. Meni, da je to storil zaradi ustrahovanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeni so pritožbeni dvomi o zmotnosti ugotovitve, da se je nasprotni udeleženec 24. 9. 2021 ob zaključku predlagateljičinega delovnika nahajal v bližini stavbe, v kateri je predlagateljičina pisarna. Dokazna ocena temelji na oceni izpovedb obeh udeležencev in predloženih fotografij. Glede na koherentno izpovedbo predlagateljice in vsebinsko prazne pritožnikove odgovore na vprašanja sodišča o tem, kje se je tedaj nahajal, je prepričljiva ocena, da je na fotografijah pritožnik. Ker jih je predlagateljica posnela zaradi zavarovanja svojega položaja pred ogrožanjem s strani nasprotnega udeleženca, je njihova uporaba v tem postopku dovoljena.

6. Neutemeljeno je minimiziranje pomena okoliščine, da se je nasprotni udeleženec nahajal v neposredni bližini stavbe v času, ko je predlagateljica zaključevala svoj delovnik. Sodišče jo je prepričljivo ocenilo v luči preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca. Četudi so kršitve izrečenih ukrepov redke, je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da kažejo na to, da pritožnik še ni povsem uvidel nesprejemljivosti svojih ravnanj. S tem, ko daje predlagateljici vedeti, da je še vedno del njenega življenja, pri njej ohranja občutke strahu, negotovosti in življenjske ogroženosti. Ob upoštevanju vseh okoliščin, navedenih v izpodbijanem sklepu, je odločitev o podaljšanju ukrepov pravilna.

7. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na osmem odstavku 22.a člena ZPND. Ker so bili razlogi za vodenje postopka na strani nasprotnega udeleženca, sam ni upravičen do njihove povrnitve, potrebne stroške pritožbenega postopka pa je dolžan povrniti predlagateljici. Ti znašajo 122,40 EUR (200 točk za sestavo pritožbe in 4 točke za materialne stroške, oboje po vrednosti 0,60 EUR za točko). Ostali priglašeni stroški so vključeni v strošek za sestavo odgovora na pritožbo. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na na 299. členu in 378. členu OZ.