Jedro

Med pravdnima strankama teče spor za plačilo računov za dobavljeno električno energijo. Ni sporno, da sta imeli družba E., d. d., (pravna prednica tožeče stranke) in toženka sklenjeno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije ter dostopu do distribucijskega omrežja na odjemnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov zaključilo, da toženka vtoževanih računov ni plačala, čeprav jih je na podlagi sklenjene pogodbe dolžna plačati. Ker gre za dejanske ugotovitve, jih pritožnica ne more izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27. 11. 2012, opr. št. VL 181307/2012, ohranilo v veljavi.

2. Toženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je plačala vse račune, zato tožeči stranki in njeni pravni prednici ne dolguje ničesar. Meni, da računov, ki jih vtožuje tožeča stranka, ni dolžna plačati, kajti z njo ni v nobenem pravnem razmerju. Poudarja, da je bil dogovor o prenosu terjatev iz E., d. d., na A., d. o. o., sklenjen brez njenega soglasja. Med prenosom ni bil narejen popis števcev in obračunana dejanska poraba pri toženki, zato so bile prenesene terjatve lahko sporne. Toženka opozarja na to, da iz obvestila o ustavitvi distribucije električne energije z dne 24. 1. 2012 izhaja, da bo električna energija toženki odklopljena, če ne bo do 8. 2. 2012 plačala zapadlih obveznosti. Električna energija ji ni bila odklopljena, kar dokazuje, da so bile vse obveznosti poravnane. Med drugim navaja, da sodišče sploh ni presojalo utemeljenosti pravnih temeljev tožeče stranke in povezanosti toženke s temi pravnimi razmerji. Sodbe se ne da preizkusiti, navedbe v njej pa so v nasprotju z razlogi sodbe in z listinami, ki so podlaga za sodbo. Meni, da nista utemeljena ne temelj ne višina obveznosti, in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zaradi napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodbe ni mogoče izpodbijati in je tako pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbi priloženega obvestila o ustavitvi distribucije električne energije z dne 24. 1. 2012 (priloga B 5) ni mogoče upoštevati. ZPP namreč v 337. členu določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti/predložiti v z zakonom določenih rokih, v sporih majhne vrednosti pa je navajanje dejstev in predlaganje dokazov še posebej omejeno s številom dovoljenih vlog v teh postopkih (451. do 453. člen ZPP). Toženka je obvestilo o ustavitvi distribucije električne energije z dne 24. 1. 2012 in trditve v zvezi s to listino podala šele v pritožbi, torej prepozno, in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

7. Med pravdnima strankama teče spor za plačilo računov za dobavljeno električno energijo. Ni sporno, da sta imeli družba E., d. d., (pravna prednica tožeče stranke) in toženka sklenjeno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije ter dostopu do distribucijskega omrežja na odjemnem mestu ... Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov zaključilo, da toženka vtoževanih računov ni plačala, čeprav jih je na podlagi sklenjene pogodbe dolžna plačati. Ker gre za dejanske ugotovitve, jih pritožnica ne more izpodbijati. Kljub temu da so pritožbene navedbe, da toženka ni dala soglasja k pogodbi o delitvi (izčlenitvi) in prevzemu, prav tako pritožbene novote, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za prehod terjatve na novega upnika po prvem odstavku 419. člena OZ ni potrebna dolžnikova privolitev, zato so te navedbe pravno neodločilne.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek o obstoju absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč dovolj izčrpno in tudi pravilno navedlo odločilna dejstva in pojasnilo temelj in višino vtoževanih obveznosti. Prav tako ni nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, zato je sodbo mogoče preizkusiti.

9. Pritožbene navedbe so neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Glede na to, da pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške v postopku s pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o stroških postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.