Jedro

Po določbi 5. odst. 168. čl. ZPP mora sodišče pri odločanju o predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks skrbno presoditi vse okoliščine v zvezi z njenimi premoženjskimi razmerami in torej odločitev o predlogu stranke zahteva celovito presojo njenega premoženjskega stanja. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, na podlagi podatkov v tem spisu in podatkov, ki so sodišču znani. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila, da se v sodnih postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z zakonom in taksno tarifo (1. čl. ZST), izjeme pa je treba ozko tolmačiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo tožnikovo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper sklep se je tožnik pravočasno pritožil in predlagal, da višje sodišče razveljavi napadeni sklep in mu prizna vsaj odlog plačila sodnih taks, saj pričakuje, da se bo njegovo finančno stanje v kratkem popravilo, saj ima vložene vse zahtevke za priznanje delovnih in socialnih pravic. V dohodninski odločbi so navedeni bruto prihodki, od katerih je treba plačati prispevke in davke, trenutno nima nobenega osebnega avtomobila ali motornega kolesa, surovine pa so popolnoma uničene in bo zaradi tega nastal še ekološki problem, medtem ko z nepremičninami ne more prosto razpolagati prav tako zaradi nekaterih sklepov sodišča. Pritožba ni utemeljena. Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (3. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), ne glede na to pa lahko sodišče stranki plačilo taks odloži do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno plačilo (4. odst. 168. čl. ZPP). Enako določbo vsebuje Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) v 1. in 2. odst. 13. čl. Po določbi 5. odst. 168. čl. ZPP mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu stranke skrbno presoditi vse okoliščine v zvezi z njenimi premoženjskimi razmerami in torej odločitev o predlogu stranke zahteva celovito presojo njenega premoženjskega stanja. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, na podlagi podatkov v tem spisu in podatkov, ki so sodišču znani in jih v sklepu tudi podrobno obrazlaga. Kolikor v pritožbi tožnik te ugotovitve izpodbija, pritožbeno sodišče ugotavlja, da listine (sklepi sodišča, zapisniki in druge lisitne iz v sklepu omenjenih pravdnih zadev pred sodiščem prve stopnje), iz katerih je razvidno premoženjsko stanje tožnika (priloge C), izvirajo iz obdobja zadnjega leta in ni verjeti, da bi se sicer dobro premoženjsko stanje tožnika v kratkem obdobju tako poslabšalo, da taks v tem postopku (taksa za tožbo in predlog za zaščasno odredbo po odmeri sodišča znaša 16.500,00 SIT) ne bi zmogel. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila, da se v sodnih postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z zakonom in taksno tarifo (1. čl. ZST), izjeme pa je treba ozko tolmačiti. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz 3. odst. 168. čl. ZPP niso podani, pravilna pa je tudi nadaljnja presoja, da premoženje tožnika tudi ni tako skromno, da bi narekovalo odložitev plačila sodnih taks ali njihovo obročno plačilo, saj enkratni znesek taks (že omenjenih 16.500, SIT) tudi ni tolikšen, da bi to opravičeval. Smiselno uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej ni podan in ker je pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).