Jedro

Tožbena navedba, da zahteve tožene stranke in inšpekcijskega ukrepa pod točko 1.a in 1.b ni mogoče izpolniti, je utemeljena, saj mora dopolnitev elaborata potrditi upravljavec ceste, to je Direkcija RS za ceste. Ker upravljavec ceste dopolnitve elaborata ni želel potrditi, ker se ni strinjal z ukrepom inšpektorja, gre torej za to, da inšpekcijski zavezanec naloženega ukrepa ne more izvršiti in ta ovira ni na njegovi strani, zato tudi ne more nositi posledic neizvršitve naloženega ukrepa.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energijo in prostor št. 0610-137/2013-17 z dne 3. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 285 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

V točki 1. izpodbijanega sklepa je Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor ugotovil, da je odločba inšpektorja za ceste št. 0610-137/2013-11 z dne 17. 4. 2013, s katero je bilo tožeči stranki kot nosilcu delne zapore glavne ceste G1-5, odsek 0361 Brestanica – Krško (od km 0,460 do km 1,620), po dovoljenju Direkcije RS za ceste št. 37168-44/2013-MH z dne 26. 2. 2013, zaradi rekonstrukcije ceste naloženo, da mora izvesti: izdelati dopolnitev elaborata začasne prometne ureditve z dne 20. 2. 2013 in ga posredovati v potrditev upravljavcu ceste s prikazom navezave gradbišča na javno cesto z vrisanim preglednim poljem (v skladu z drugim odstavkom 62. člena in točko e) 3. točke 18. člena Pravilnika o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu – Uradni list RS št. 116/06 in 88/08, v nadaljevanju Pravilnik), za vsako fazo gradnje po prej navedenem elaboratu izvesti v primeru priključevanja na glavno cesto gradbiščni priključek v skladu s 30. členom Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS št. 86/09), asfaltirati v dolžini najmanj 15 metrov od prostora za čiščenje podvozja tovornih vozil do roba vozišča ceste v GPSD, tovorna vozila in gradbeni stroji se z gradbišča ne smejo priključevati in nanj priključevati, dokler se ne izpolnita zahtevi v točkah a in b; postala dne 23. 4. 2013 izvršljiva ter se dovoljuje njena izvršba (točka 1. izreka izpodbijanega sklepa), v točki 2. izreka izpodbijanega sklepa je bilo odločeno, da če zavezanec ne bo izpolnil v odločbi naložene obveznosti v roku dva dni od vročitve tega sklepa ter o tem obvestil inšpektorja, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR in v točki 3. izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila odločba Inšpektorja za ceste, št. 0610-137/2013-11 z dne 17. 4. 2013, vročena zavezancu dne 19. 4. 2013 in je postala izvršljiva 23. 4. 2013. V zvezi s to izdano odločbo je uradna oseba na kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 25. 4. 2013 ugotovila, da zavezanec ni opravil naloženih obveznosti (ni se izdelala dopolnitev elaborata, ni se izvedel priključek, tovorna vozila so se vključevala v promet na gradbišču, na preostalo polovico vozišča, kjer se je izvajal izmenično enosmeren promet, table pokončne zapore so delavci premikali), zato je bilo treba na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zagroziti, da bo uporabljen prisilni ukrep (denarna kazen), če ne bo zavezanec ravnal po izvršljivi odločbi.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno in ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, upoštevajoč 290. in 292. člen ZUP. Ob tem je pritožbeni organ še ugotovil, da se pritožbene navedbe nanašajo samo na odločbo, ki se izvršuje, zato se pritožbeni organ ni spuščal v presojo teh navedb.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da zoper odločbo inšpektorja za ceste, št. 06102-137/2013-11 z dne 17. 4. 2013, ni vložila pritožbe, saj je že pred izdajo odločbe začela izpolnjevati vse zahtevano. Zapletlo se je pri dopolnitvi elaborata začasne prometne ureditve, saj po mnenju Direkcije RS za ceste, dopolnitev elaborata začasne prometne ureditve ni potrebna. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe iz vseh tožbenih razlogov. Z izdajo izpodbijanega sklepa so tožeči stranki naložene izpolnitve obveznosti, ki jih ni mogoče izvršiti oziroma so bile že izvršene. Tožnik pojasnjuje, da zahteve tožene stranke iz inšpekcijskega ukrepa pod točko 1.a in 1.b ni mogoče izpolniti, saj Direkcija RS za ceste ni želela potrditi dopolnitve elaborata in je to zavrnila kot nepotrebno, kot to izhaja iz dopisa Direkcije RS za ceste z dne 6. 5. 2013. V preostalem delu pa je tožnik svoje obveznosti izpolnil, saj se tovorna vozila in gradbeni stroji z gradbišča in na gradbišče niso več priključevali. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi oziroma podredno, da ga razveljavi (pravilno odpravi) in zadevo vrne v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu organu, v vsakem primeru pa da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je izpodbijani akt sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdal inšpektor po tem, ko je postala pravnomočna in izvršljiva odločba inšpektorja, s katero je tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu naložil v izvršitev določene ukrepe in po tem, ko je inšpektor ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu ugotovil, da inšpekcijski zavezanec ni izpolnil zahtev po odločbi inšpektorja za ceste. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe je tožeča stranka vložila tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo meritorno, saj je ugotovilo, da je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v pravice in obveznosti tožeče stranke.

V točki 1.a in b. izreka izpodbijanega sklepa, je bilo tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu naložena izdelava dopolnitve elaborata začasne prometne ureditve v skladu z drugim odstavkom 62. člena in točko e. 3. točke 18. člena Pravilnika. Po drugem odstavku 62. člena Pravilnika mora izdelovalec dopolnitve elaborata posredovati v potrditev upravljavcu ceste, tudi v primeru ukrepa prometnega inšpektorja (tretji odstavek 62. člena Pravilnika). Upravljavec ceste potrdi dopolnjen elaborat in kolikor je to potrebno izda dopolnilno dovoljenje za zaporo. Iz podatkov v upravnih spisih in iz tožbe izhaja, da je tožnik pripravil dopolnitev elaborata začasne prometne ureditve, ki ga je predložil upravljavcu ceste v potrditev, to je Direkciji RS za ceste. Direkcija RS za ceste je z dopisom, št. 37168-44/2013/1 z dne 6. 5. 2013, tožniku odgovorila, da meni, da predlagana prometna ureditev ni ustrezna, saj meni, da se točka e. 1. odstavka 18. člena Pravilnika nanaša na statična gradbišča, ki trajajo dalj časa. V konkretnem primeru gre za zaporo, ki je sestavljena iz več faz, ki se spreminjajo, prav tako se spreminja delovišče znotraj same faze. O takšnem stališču upravljavca ceste je tožeča stranka seznanila pritožbeni organ že v pritožbi, ki pa se do te pritožbene navedbe niti ni opredelil. Po presoji sodišča je tožbena navedba, da zahteve tožene stranke in inšpekcijskega ukrepa pod točko 1.a in 1.b ni mogoče izpolniti, utemeljena, saj mora dopolnitev elaborata potrditi upravljavec ceste, to je Direkcija RS za ceste. Ker upravljavec ceste dopolnitve elaborata ni želel potrditi, ker se ni strinjal z ukrepom inšpektorja, gre torej za to, da inšpekcijski zavezanec naloženega ukrepa ne more izvršiti in ta ovira ni na njegovi strani, zato tudi ne more nositi posledic neizvršitve naloženega ukrepa.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ter zadevo na podlagi četrtega odstavka istega člena, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.