Jedro

Glede na to, da je za utemeljenost pisnega opozorila, ki ga je tožena stranka izdala tožnici v zvezi z zatrjevano kršitvijo neporabe (dela) kupljenih živil za gojence v stanovanjski skupnosti, odločilno, kdo je bil prisoten v stanovanjski skupini dne 24. 4. 2015 v času od ure njihovega nakupa do ure zaprtja hiše oziroma stanovanjske skupine, bo v novem sojenju sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagane priče. Ugotoviti bo moralo, ali so bile te priče v tem času prisotne v stanovanjski skupini in če so bile, ali so v tem času porabile manjkajoča živila oziroma, ali so bila ta dana kateri od njih za večerjo za ta dan ali za na pot prihodnji dan. Potem ko bo izvedlo te, in po potrebi tudi druge dokaze, bo sodišče prve stopnje v sodbi moralo navesti razlog za neizvedbo tistih dokazov, ki jih ne bo izvedlo, ter se opredeliti do vseh pravno pomembnih dejstev v zvezi z ugotovitvami o obstoju ali neobstoju kršitev iz pisnega opozorila in iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 13. 11. 2015, reintegracijo in reparacijo (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške sodnega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Graja zaključke sodišča prve stopnje v zvezi z utemeljenostjo izdanega pisnega opozorila tožnici z dne 29. 6. 2015. Ponavlja, da vsebine opozorila ni razumela, saj je bila očitana kršitev nejasna, nerazumljiva in dvoumna. Trdi, da je sodišče prve stopnje prekoračilo svoje pristojnosti, saj je ocenjevalo kršitev z vseh vidikov, ki jih je za potrebe sodnega postopka navajala tožena stranka. Meni, da je sodišče upravičeno ugotavljati le obstoj kršitve, kot izhaja iz opisa v pisnem opozorilu. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je dnevnik obiskov A. zvezek obiskov, saj ga tako ni poimenovala nobena od strank. Po njenem mnenju brez izvajanja drugih dokazov ni mogoč zaključek, ali so bili spornega dne v skupini obiski. Opozarja na pisno izjavo B.B., da je bila na obisku, zaradi česar je drugačen zaključek sodišča v nasprotju z listinami v spisu, je pa tudi preuranjen, izjava pa je verodostojna. Dalje navaja, da se je o obisku B.B. izrekla tudi C.C. v svoji pisni izjavi. Trdi, da je neizvedba dokazov (neposrednih zaslišanj prič, ki sta jih predlagali obe stranki) tožnico prikrajšala za enakopravni položaj stranke v postopku, saj je bilo kršeno načelo neposrednosti kot eno temeljnih načel pravdnega postopka. Dalje trdi, da so vse priče in stranke skladno izpovedovale oziroma drugačne izjave niso bile argumentirano prerekane, da so del nakupa otroci in tožnica pojedli istega dne, ostalo pa po vrnitvi s počitnic ter da nič ni bilo zavrženega ali porabljenega. Navaja, da ji tožena stranka v opozorilu ni očitala, da je odnesla hrano domov, saj ji je očitala, da "je opravila nakup, ki očitno ni bil namenjen skupini". Opozarja na neskladja trditev tožene stranke in izpovedi prič glede tega, kaj konkretno naj bi odnesla domov. Meni, da na podlagi izpovedi ravnatelja, da nimajo ustreznih hladilnikov, ni mogoč sklep, da je sladoled glede na količino odnesla tožnica. Ne razume, ali je sodišče ocenilo količino nakupljenega sladoleda kot neprimerno ali pa je ugotovilo, da je preostanek sladoleda tožnica odnesla domov. Po njenem mnenju brez širšega vpogleda v običajno prakso pri toženi stranki glede količin nabavljenih artiklov ni mogoče življenjsko ocenjevati količin v luči potrebnosti ali racionalnosti, še posebej ob dejstvu, da se nič od nabavljenega ni zavrglo. Meni, da bi sodišče prve stopnje v zvezi s tem moralo zaslišati priče D.D., E.E. in F.F.. Dalje navaja, da sodišče tudi ni izpeljalo zaključka, da je tožnica vedela, da je že gospodinja nabavila hrenovke, kar je ključnega pomena za presojo potrebnosti in racionalnosti. Sklicuje se na to, da hrano nabavlja vzgojitelj, nobena od strank pa ni ponudila nobenega dokaza, da je bila tožnica seznanjena z nakupom hrenovk. Dalje pove, da ocena sodišča prve stopnje, da je bila nakupljena prevelika količina kruha in banan, izhaja iz nepravilnega in protispisnega dejanskega stanja, da je bila hrana namenjena samo C.C., saj so bile prisotne še G.G., H.H. in tožnica, na obisku pa je bila tudi B.B.. Dalje navaja, da celotne količine banan ni problematizirala niti tožena stranka sama, ki je pojasnjevala zgolj, da so banane 3. 5. 2015 manjkale, pri čemer pa ni grajala tega, da je banane jedla (vsaj) tožnica. Opozarja, da pred izdajo opozorila, ko za problem nakupa z dne 24. 4. 2015 ni vedela, ni pridobivala nobenih izjav ali iskala podpore kogarkoli, saj ji je bilo komaj po prejemu odgovora na tožbo malo bolj jasno, kakšna konkretna kršitev se ji v opozorilu z dne 29. 6. 2015 očita. Trdi, da zato ni mogla vplivati na H.H. zaradi pomembnosti njene izjave z dne 11. 6. 2015, nasprotuje pa izpovedi te priče, da je izjavo napisala 2. 7. 2015. Trdi, da odsotnost H.H. 24. 4. 2015 ne dokazuje ničesar od tega, kar se tožnici očita. V zvezi s to kršitvijo meni, da ne more biti sankcionirana za kršitev, ki je nastala pred podajo pisnega opozorila. Navaja, da bi sodišče smelo presojati le kršitev, ki se ji očita, ki pa je ni storila. Zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z vplivanjem tožnice na H.H. graja kot neprepričljiv, saj ne vsebuje dokazne ocene nobene od izjav deležnikov. Pove, da banan in sladoleda v nakupljeni količini ni nakupila za použitje do odhoda otrok na počitnice, temveč tudi za pogostitev po vrnitvi v dom po počitnicah, zato ni bilo podlage za sklep, da je navedeno tožnica odnesla domov. Zatrjuje kršitev pravil postopka zaradi opustitve izvedbe predlaganih dokazov, pri čemer sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov za opustitev izvedbe dokazov. Sodišču prve stopnje še očita, da se ni opredelilo do večine ugovorov tožnice glede pisnega opozorila pred odpovedjo (tudi odsotnosti obveznih sestavin iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, saj tožnica v opozorilu ni bila poučena o veljavnosti opozorila). Pove, da v izpodbijani sodbi ni naveden razlog, zakaj bi tožnica želela izjavo H.H., da se je v nedeljo po počitnicah vrnila v dom, saj je v dnevnik dela to sama zapisala. Zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ji v zvezi s tem sodišče prve stopnje ni dovolilo postavljati vprašanj kot priča zaslišani H.H.. Meni, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do dejstva, da se je odpovedni rok tožnici iztekel 2. 12. 2015, tožena stranka pa jo je odjavila iz zavarovanja šele 21. 1. 2015 za nazaj. Po njenem mnenju bi bilo treba izpodbijano odpoved že zato razveljaviti, saj tožena stranka očitno ni pripisala učinka prenehanja delovnega razmerja z iztekom zakonsko določenega odpovednega roka, česar naknadna odjava iz zavarovanja ne more sanirati. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi oziroma podredno vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev ter naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka tožnici. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V pritožbi tožnica uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, katerih pisne izjave sta stranki predložili v spis kot dokaz. Pritožbeni očitek je utemeljen, saj je tožnica pravočasno predlagala zaslišanje prič G.G., C.C. in B.B. (pripravljalna vloga z dne 29. 2. 2016 in prvi narok za glavno obravnavo 8. 4. 2016), sodišče prve stopnje pa jih ni zaslišalo, kot razlog za to pa je navedlo, da jih je (kot druge neizvedene dokaze) zavrnilo, saj so izvedeni dokazi nudili zadostno podlago za odločitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, saj je dejansko stanje v zvezi z ugotovitvijo kršitve iz pisnega opozorila z dne 29. 6. 2015 ostalo nepopolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi tožnice ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

7. Neutemeljena pa je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priče D.D., E.E. in F.F., ki bi lahko izpovedale o običajni praksi pri toženi stranki glede količin nabavljenih artiklov v luči potrebnosti in racionalnosti. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je te tri priče tožnica predlagala v zvezi s prakso nakupovanja pred počitnicami, kar pa v predmetni zadevi ne predstavlja pravno odločilnega dejstva glede na očitke v pisnem opozorilu z dne 29. 6. 2015. Glede na to je sodišče prve stopnje izvedbo teh dokazov pravilno zavrnilo, saj je dolžno izvajati le dokaze za dokazovanje odločilnih dejstev.

8. V pisnem opozorilu z dne 29. 6. 2015, ki ga je tožena stranka izdala tožnici na podlagi 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 - ZDR-1) je tožena stranka tožnici očitala, da je "dne 24. 4. 2015, na zadnji dan, ko se še dela po skupinah (tik pred prvomajskimi prazniki), v popoldanskem času odšla po nakupih v trgovino I., to je v času, ko otrok in mladostnikov ni bilo več v stanovanjski skupini", navedla različno blago, ki ga je tožnica nakupila in zanj plačala 67,24 EUR ter navedla, da "nabavljeno blago očitno ni bilo namenjeno skupini, saj so otroci in mladostniki že odšli domov ali pa v dežurno stanovanjsko skupino".

9. Tožnica neutemeljeno uveljavlja, da vsebine pisnega opozorila ni razumela, ker naj bi bila dvoumna in nejasna, zaradi česar naj bi bilo to pisno opozorilo neupoštevno, posledično pa nezakonita redna odpoved iz krivdnih razlogov, ki jo je tožena stranka podala tožnici 13. 11. 2015. Iz navedene vsebine pisnega opozorila izhaja, da nakupljena živila (ali njihov del) niso bila namenjena za prehrano otrok oziroma mladostnikov v stanovanjski skupini, kar logično pomeni, da je bilo tožnici očitano, da je ta živila (oziroma del teh živil) odnesla iz stanovanjske skupine oziroma jih porabila drugače kot za hrano gojencev v skupini. Glede na vsebino dela tožnice, ki je bilo povezano z nabavo živil za stanovanjsko skupino, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil v preteklosti že izdan sklep, da se hrane ne sme odnašati domov (listina B 19, B 20) in vsebino odgovora tožnice na navedeno pisno opozorilo (A 4), v katerem zavrača "insinuacije o protipravnem razpolaganju z živili", ni mogoče slediti tožničinim pritožbenim navedbam o tem, da ga ni razumela. V pisnem opozorilu je tako kršitev zadosti jasno opredeljena, tožena stranka pa s trditvami o tem, katera živila naj bi tožnica odnesla, očitka iz pisnega opozorila ni širila. Tožena stranka v samem pisnem opozorilu res ni navedla, katera od naštetih živil naj bi tožnica odnesla oziroma iz njega izhaja, kot da je odnesla vsa. Ne glede na to, da se je v dokaznem postopku izkazalo, da so bila nekatera živila, kupljena spornega dne 24. 4. 2015, porabljena za gojence stanovanjske skupine, to ne pomeni, da je pisno opozorilo zato nujno neutemeljeno. Če se bo v nadaljnjem postopku izkazalo, da je tožnica kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je odnesla iz stanovanjske skupine le del kupljenih živil, je s tem izkazan pogoj iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1. Pisno opozorilo z dne 29. 6. 2015 ni nezakonito, ker v njem tožnica ni bila izrecno poučena o časovnem obdobju (enega leta), v katerem ne sme ponovno kršiti delovnih obveznosti, da ji ne bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Glede na to, da je to določeno v zakonu, pisno opozorilo ni nezakonito, če enoletno obdobje ni izrecno navedeno ob opozorilu, da se ji v primeru ponovne kršitve lahko izreče odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

10. Glede na to, da je za utemeljenost pisnega opozorila, ki ga je tožena stranka izdala tožnici v zvezi z zatrjevano kršitvijo neporabe (dela) kupljenih živil za gojence v stanovanjski skupnosti, odločilno, kdo je bil prisoten v stanovanjski skupini dne 24. 4. 2015 v času od ure njihovega nakupa do ure zaprtja hiše oziroma stanovanjske skupine, bo v novem sojenju sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagane priče G.G., C.C. in B.B.. Ugotoviti bo moralo, ali so bile navedene v tem času prisotne v stanovanjski skupini in če so bile, ali so v tem času porabile manjkajoča živila oziroma ali so bila ta dana kateri od njih za večerjo za ta dan ali za na pot prihodnji dan. Potem ko bo izvedlo te in po potrebi tudi druge dokaze, bo sodišče prve stopnje v sodbi moralo navesti razlog za neizvedbo tistih dokazov, ki jih ne bo izvedlo, ter se opredeliti do vseh pravno pomembnih dejstev v zvezi z ugotovitvami o obstoju ali neobstoju kršitev iz pisnega opozorila z dne 29. 6. 2015 in iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 11. 2015, ter do drugih trditev obeh strank, ki se nanašajo na pravno pomembna dejstva v tej zadevi.

11. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že zaradi navedenih razlogov, skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja na preostale pritožbene navedbe.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.