Jedro

Zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjeno zakonsko določilo izčrpno našteva, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka (oziroma postopka prisilne poravnave), zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev.

Izrek

s k l e n i l o : Sklep o neutemeljenosti ugovora glede obresti se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi izvršljive sodne odločbe dovolilo predlagano izvršbo proti dolžnici za glavnico v znesku 770.426,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 01.01.1998 dalje do plačila, ter izvršilne stroške upnika odmerilo na 17.588,20 SIT.

Zoper sklep pravočasno ugovarja dolžnica, ki zatrjuje, da je bila dne 02.04.1999 med njo in njenimi upniki potrjena prisilna poravnava in ustavljen stečajni postopek. Sklep o prisilni poravnavi je postal pravnomočen dne 18.05.1999. V njem so bili njeni delavci oziroma njihove terjatve razvrščene v tri razrede, v razred J, K in L, poplačajo pa se po posebnih pogojih. Dolžnica meni, da zaradi takih posebnih pogojev poplačila terjatev delavcev v predmetni izvršbi upnica ni upravičena do "stoodstotne izvršbe", sploh zato ne, ker obresti od odpravnin po drugem odstavku 160. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Url. RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) niso privilegirana terjatev. Dolžnica sodišču predlaga, da se njenemu ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi.

Upnica je na ugovor odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen in ga je v skladu z drugim odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je utemeljen.

Dolžnica v ugovoru trdi, da je bila nad njo sklenjena prisilna poravnava in da zato obresti od odpravnine, ki jih izterjuje upnica, po drugem odstavku 160. člena ZPPSL niso privilegirana terjatev oziroma da zanje velja splošno pravilo - pravilo iz prvega odstavka 36. člena ZPPSL, da torej proti dolžnici izvršbe v poplačilo v višini obresti od odpravnine ni mogoče dovoliti.

Razmerje med postopkom prisilne poravnave in izvršilnim postopkom ureja določba 36. člena ZPPSL. V prvem odstavku je določeno pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. ZPPSL torej načeloma sprejema enako obravnavanje upnikov v postopku prisilne poravnave, s tem da v času, ko postopek traja, preprečuje prisilne izterjave terjatev posameznih upnikov. Od tega pravila zakon določa izjeme.

Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Nadalje po četrtem odstavku zakon določa izjemo za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL. To so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve, naštete v štirih točkah navedene zakonske določbe. Privilegirane so zato, ker se ne izplačajo v skladu z osnovnim pravilom o sorazmernem poplačilu upnikov, ampak imajo prednost pred terjatvami ostalih upnikov. Gre za plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka (ali glede na določbo 71. člena ZPPSL postopka prisilne poravnave); odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni; nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto; ter neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadale po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežne delavce.

To so tako imenovane prednostne terjatve, ki jih je po določbah zakona potrebno obravnavati tako, kot določa zakon (deklarativno), oziroma zanje razlaga (sploh pa ekstenzivna) ni možna. Oblikovalec zakona jih je naštel taksativno. Če velja za odpravnino, da se poplača prednostno, pred drugimi terjatvami, ima dolžnica prav, ko zatrjuje, da takega učinka na izvršbo ne morejo imeti tudi obresti od odpravnin. Obresti so resda akcesorna obveznost, ki delijo usodo glavne terjatve, vendar ne, če specialni zakon določa drugače. Obresti v skladu s pravilno uporabo materialnega prava privilegija iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL ne morejo biti deležne.

Zaradi navedenega je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora glede zamudnih obresti od odpravnine razveljaviti. Sodišče prve stopnje naj o ugovoru odloča ponovno, tokrat naj presodi, ali je glede na dejansko stanje dolžnice in glede na določbe 36. in 160. člena ZPPSL izvršba v tej zadevi glede obresti od odpravnine utemeljeno dovoljena.