Jedro

Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijan sklep potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 17. 12. 2022 ter naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2.Zoper sklep se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenega razloga po 154. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) in pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 14. 3. 2023 ugotovilo, da ima storilec na dan 25. 8. 2022 po določbah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP), kot voznik motornega vozila B kategorije, v evidenci kazenskih točk vpisanih 21 kazenskih točk (v nadaljevanju: KT). 3 KT so bile storilcu kot vozniku motornega vozila B kategorije izrečene s plačilnim nalogom PP ... z dne 17. 12. 2022, 18 KT pa s sodbo prvostopenjskega sodišča opr. št. PR 1325/2022 z dne 26. 1. 2023. Ob ugotovitvi, da je storilec v obdobju krajšem od dveh let dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu je prvostopenjsko sodišče sprejelo pritožbeno izpodbijano odločitev.

5.Tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število KT. 202.č člen ZP-1 določa, da sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk.

6.Prvostopenjskemu sklepu pritožnik neutemeljeno nasprotuje s trditvijo, da ima vsako obravnavo drug sodnik. Izvajanje sodne uprave ima podlago v drugem odstavku 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS), ki predsedniku okrožnega sodišča določa, da določi Letni razpored sodnikov okrožnega sodišča in okrajnih sodišč. V nadaljnjem iz 14. člena ZS izhaja, da sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z Letnim razporedom dela. Zadeve se dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.

Pri takšnem pritožbenem zatrjevanju pa pritožnik spregleda, da gre pri izreku 18 kazenskih točk za ločen postopek kot v obravnavanem primeru, ko je sodišče izreklo prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj (kot je to bilo v zadevi prvostopenjskega sodišča opr. št. PR 1325/2022 z dne 26. 1. 2023, ko je sodišče storilcu izreklo 18 KT), temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot jih predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 tj. ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk. Po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje je zato prvostopenjsko sodišče dolžno pričeti z novim prekrškovnim postopkom in ob ugotovitvi, da so pogoji iz prejšnjega stavka izpolnjeni, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi dolžno izreči. Pritožbeno problematiziranje, da sta v teh dveh sodnih postopkih sodila dva različna sodnika se zato ob upoštevanju zgoraj navedenega izkaže ne le za neutemeljeno, ampak tudi za nerelevantno. Tako ni mogoče slediti pritožbenim očitkom, da je izpodbijani sklep vsled pritožbeno izpostavljenih dejstev nezakonit.

7.Na podlagi vsega navedenega pa se kot neutemeljena izkaže tudi pritožbeno zatrjevanje, da naj bi sodišče v postopku storilcu samo arbitrarno pripisovalo nove KT. Storilcu izrečene KT izhajajo iz plačilnega naloga z dne 17. 12. 2022 in sodbe Okrajnega sodišča v Celju z dne 26. 1. 2023. Ob že pojasnjenem, da v konkretnem postopku ne gre za postopek o prekršku, s katerim bi sodišče odmerjalo sankcijo (KT), ampak za poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja le ali so izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa, storilec neutemeljeno zatrjuje, da so mu bile v obravnavanem postopku izrečene nove KT, zato pritožba tudi v tem delu ne more omajati pravilno sprejete izpodbijane odločitve.

8.Kot neutemeljena pa se izkaže pritožba nadalje tudi v delu, ko pritožnik smiselno zatrjuje bistvene kršitve določb postopka o prekršku z navedbami, da mu sodišče prve stopnje ni omogočilo izjave oziroma predlogom, naj pritožbeno sodišče opravi soočenje. Glede na navedeno določbo prvega odstavka 202. č člena ZP-1 postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni konktradiktoren postopek, ki bi zahteval razpis naroka za zaslišanje oziroma izvedbo drugih dokazov, temveč sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Kazenske točke se namreč vpišejo v evidenco šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe, ko je storilec v postopku že imel možnost podati izjavo in predlagati dokaze. Ko je torej o prekršku, odgovornosti zanj in sankciji že pravnomočno odločeno (plačilni nalog in sodba o prekršku sta bila storilcu tudi vročena), storilec sodišču neutemeljeno predlaga, da pred izdajo izpodbijanega sklepa v postopku, kjer kontradiktornost ni predvidena, opravi soočenje in zaslišanja.

9.Pritožbeno sodišče na koncu še dodaja, da lahko storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dne vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču prve stopnje vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Takšnemu predlogu mora predložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po določbah Zakona o voznikih.

10.Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijan sklep potrdilo. Pravno podlago za takšno odločitev daje tretji odstavek 163. člena ZP-1.

11.Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Zveza:

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 71 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 22, 22/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.