Jedro

Toženec zatrjuje, da ni prejel tožbe in prilog, kar je tudi verjetnostno izkazal, saj v spisu ni potrdila o vročitvi (vročilnice), ki bi dokazovala, da so bila navedena pisanja vročena tožencu v skladu z določbami 132. – 149. člena ZPP.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zadeva se dodeli drugemu sodniku.

O b r a zl o ž i t e v : Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici 970,00 EUR v 15 dneh od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ter da je dolžan plačati tožnici pravdne stroške v višini 86,20 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga višjemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da zavrne zahtevek tožnice oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 3444/2009, z dne 11. 11. 2009, kjer je bilo ugotovljeno, da tožencu ni bila pravilno vročena tožba s prilogami. Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da je mogoče sklepati na podlagi zapisa strojepiske, da je bila tožba s prilogami vročena tožencu. Sodišče je dolžno ravnati po zakonu, zato ni mogoča poenostavitev dela, kot to v sodbi pojasnjuje sodišče prve stopnje, ki zatrjuje, da je bilo na povratnici zaradi enostavnejšega dela zapisano, da je bil poslan tožencu le poziv, da odgovori na tožbo. Prvo sodišče je v zadevi izdalo sodbo na podlagi določbe 310. člena Zakona o pravdnem postopku (1), čeprav bi moralo glede na razloge izdati zamudno sodbo, v skladu z določbo 318. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je na predlog sodnika poročevalca v zadevi odločalo v senatu (tretji odstavek 366.a člena ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob (ponovnem) pregledu pravdnega spisa ugotavlja (2): - da je sodnica z odredbo z dne 27. 10. 2008 naložila sodnemu osebju, da tožbo vroči v odgovor tožencu, skupaj s pozivom na odgovor na tožbo ter da iz odredbe ne izhaja, da se tožencu vročijo tudi priloge (3); - da je sodno osebje odredbo izvršilo in odpravilo 21. 5. 2009 (4), iz zapisa na pozivu tožencu, da odgovori na tožbo (5) pa izhaja, da se »prilaga« pozivu tudi tožba in priloge (6); - da iz vročilnice ne izhaja, da bi bila tožencu vročena tožba in priloge. Iz »vsebine« vročilnice izhaja, da je bil tožencu vročen le poziv na odgovor na tožbo (7).

Vročilnica je javna listina, iz katere izhaja utemeljenost tistega, kar je zapisano. Gre za dokaz, da je bila vročitev opravljena in da je vročevalec naslovniku v določenem kraju in času, na določen način vročil pisanje ter kakšno pisanje je bilo naslovniku vročeno (149. člen ZPP). Kakšno pisanje je vročeno naslovniku, je razvidno iz povratnice pod rubriko »vsebina«.

Toženec zatrjuje, da ni prejel tožbe in prilog, kar je tudi verjetnostno izkazal, saj v spisu ni potrdila o vročitvi (vročilnice), ki bi dokazovala, da so bila navedena pisanja tožencu vročena v skladu z določbami 132. –149. člena ZPP. Iz vročilnice, ki jo je toženec podpisal 29. 10. 2008 izhaja le, da mu je bil vročen poziv, da odgovori na tožbo, ne pa tudi, da mu je bila vročena tožba s prilogami. Toženčev podpis na povratnici potrjuje le, da je prejel poziv, da odgovori na tožbo. Ker iz vsebine vročilnice ne izhaja, da je toženec prejel tudi tožbo in priloge, so pravno nepomembne okoliščine, kakšna je administrativna praksa prvega sodišča pri pošiljanju tožb v odgovor. Uradni zaznamek (8), s katerim strojepiska potrjuje, da je kopirala tožbo skupaj s prilogami in da je potem vse skupaj poslala tožencu, ne more pripeljati do drugačnih zaključkov, saj je odločilna vročilnica in zapis v rubriki »vsebina«, iz katere izhaja, kakšna pisanja so bila vročena tožencu.

Tožba in priloge tožencu niso bile (pravilno) vročene, zato tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti. Sodišče prve stopnje je po vsebini izdalo zamudno sodbo, kar pa ne izhaja iz oznake sodbe v naslovu. Ker tožba ni bila vročena tožencu, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je dolžno upoštevati navodila pritožbenega sodišča (prvi odstavek 362. člena ZPP), zato bo moralo v novem sojenju tožencu vročiti tožbo, priloge in poziv na odgovor na tožbo ter izpeljati pravdni postopek.

Na podlagi 356. člena ZPP je pritožbeno sodišče tudi odločilo, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Kar je ugotovilo in tudi že zapisalo v sklepu, IV Cp 3444/2009, z dne 11. 11. 2009 (glej stran 30 - 32).

(3) Glej odredbo na strani 10 sodnega spisa.

(4) Datum odprave pošiljke je napačen, saj je toženec prejel poziv, da odgovori na tožbo 29. 10. 2008. (5) Obrazec Odg_d1. (6) Glej stran 13 in 14 sodnega spisa.

(7) Glej vročilnico pripeto na strani 14 ter na vročilnici rubriko »vsebina«.

(8) Glej uradni zaznamek na strani 34 in izpisek iz računalniške evidence P vpisnika o vročitvah stran 35.