Jedro

Naročnik, ki ob prevzemu izvršenih del ni grajal napak, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu, se ne more sklicevati na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe, posledično pa je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povračilo tistega, kar je podjemnik prejel na podlagi pogodbe ter za povračilo škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo 3.320,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2009 dalje do plačila, tožnici pa naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 650,04 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka. Iz razlogov sodbe izhaja, da so bila dela, dogovorjena s Pogodbo o delu iz leta 2008, s strani toženke zaključena dne 09. 09. 2008, toženka pa je nato na poziv tožnice odpravila napake oziroma popravila obloge stopnic 24. 10. 2008, ko je tožnica podpisala dobavnico in s tem prevzem del, poleg tega pa sama na dobavnici zapisala, da je to dokončno plačilo, zato da toženka ne bi zahtevala, da ji plača še neka dodatna dela. Takrat, ko je podpisala prevzem popravila stopnic oziroma omenjeno dobavnico, so bili alu profili nameščeni, tožnica pa je toženki rekla, da naj zaključi z deli in naj gre. Toženkino delo se je ob ponovni namestitvi zarobljenega tapisona na stopnice končalo; toženka je torej odpravila grajane napake, tožnica je to odpravo napak prevzela (kar potrjuje predvsem podpis na dobavnici z dne 24. 10. 2008), zaradi česar toženki ni mogoče očitati, da ni odpravila grajanih napak. Poleg tega ni šlo za kakšne napake, ki jih ne bi bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, in je zato neutemeljen zahtevek tožnice za povračilo tistega, kar je toženka prejela na podlagi pogodbe oziroma dogovora med pravdnima strankama ter povračila škode, ki jo je tožnica imela z angažiranjem izvedenca.

2. Zoper sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev pravdnega postopka pritožuje tožnica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je tožnica nemudoma ob zaključku del dne 24. 10. 2008 toženko obvestila, da celotna obložitev stopnic s tekstilom, montaža alu profilov in odprava napak niso narejeni strokovno in pravilno ter da z opravljenim delom tožnica ni zadovoljna. Napačen je zato zaključek, da tožnica napak dne 24. 10. 2008 ni grajala (oziroma jih ni grajala takoj) v skladu s 633. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožnica je toženko tudi že med samim delom pozvala, naj nemudoma preneha s takšno montažo, kljub temu je toženka z delom nadaljevala. Priča L. Z. je izpovedala, da delo ni bilo opravljeno dobro, da pa ne ve, zakaj je do razmakov med oblogami prišlo. Sodišče tako ni upoštevalo, da je več kot očitno, da je bilo ponovno polaganje talnih oblog dne 24. 10. 2008 oziroma odpravljanje že grajanih napak prav tako opravljeno nestrokovno in nekvalitetno. Glede podpisane dobavnice je ugotovitev sodišča, da je tožnica na dobavnico napisala dokončno plačilo, napačna. Dobavnico je v celoti izpolnila toženka in zahtevala od tožnice, da jo podpiše, s čimer je tožnica avtomatično podpisala prevzem del. Podpis prevzema dela pa nedvomno še ne pomeni, da opravljenih del ni grajala. Tožnica je namreč ves čas opozarjala toženko na napake in nepravilnosti, tako med samim delom, kot tudi takoj po zaključku del. Drugačen sklep je zato napačen, saj samo podpis na dobavnici ni zadosten dokaz, da tožnica toženke ni opozorila na očitne napake pri prevzemu opravljenega dela dne 24. 10. 2008. Sicer pa tudi pošiljanje tekstilne obloge po pošti ni ustrezen način montaže talnih oblog. Sodišče je napačno presodilo okoliščini in zgolj iz izjave toženke sklepalo, da ta zaradi groženj ni mogla priti naknadno odpraviti napake. Tožnica je toženko na pomanjkljivosti, napake in nestrokovnost njene izvedbe del opozorila dodatno še v pisni obliki, in sicer z dopisom z dne 15. 05. 2009 ter jo pozvala na odpravo napak (kar je storila že 24. 10. 2008 takoj po zaključku del). Tožnica je vseskozi opozarjala toženko na odpravo napak in na nestrokovno površno opravljeno delo, toženki je dala tudi dodatni rok za odpravo napak, ki so nastale pri odpravi napak in je več kot očitno, da je bila tožnica vseskozi zainteresirana za odpravo napak in pripravljena sodelovati. Zato je sodišče iz izvedenih dokazov izvedlo napačen sklep, zlasti glede dopisa z dne 15. 05. 2009. Tožnica izpostavlja, da ji ni mogoče očitati ravnanja po 636. členu OZ, saj je o napakah nemudoma obvestila toženko, kar izhaja tudi iz izpovedbe tožnice. Toženka se je zavezala obrobe zarobiti z lesenimi profili, česar ni storila vse do danes. Iz toženkine izpovedi pa izhaja tudi, da je pri delu napravila napako in se zavezala naročiti drug material in še prišla položit trak, zaradi česar ni mogoče govoriti o prepozni ali sploh neizvršeni notifikaciji napak. Tožnica je toženko pozvalo na odpravo napak v roku, ki ga predvideva 635. člen OZ in v tem roku tudi vložila tožbo. S pozivom z dne 15. 05. 2009 pa je postopala skladno s 639. členom OZ in nato odstopila od pogodbe, ker se toženka na poziv ni odzvala. Potrebno je upoštevati še, da so napake na stopnicah takšne, da so stopnice neuporabne oziroma nevarne za uporabo in da je delo opravljeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. Skladno s 638. členom OZ bi tožeča stranka lahko od pogodbe odstopila, ne da bi zahtevala odpravo napak. Ravnanje tožnice tako več kot očitno kaže na veliko stopnjo skrbnosti in zavezanosti k realizaciji pogodbe. Ker je tožnica od pogodbe odstopila, je utemeljeno zahtevala povračilo vsega, kar je plačala toženki in povračilo škode, ki ji je nastala. Sodišče tudi izvedenih dokazov ni presojalo v skladu z določili 638. člena OZ, s tem pa napačno uporabilo materialno pravo.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka, ki opozarja na napačno stališče tožnice, da je toženka z deli zaključila koncem meseca oktobra 2008, saj je toženka z deli zaključila v začetku meseca septembra 2008 in je bil po opravljenem delu tožnici izdan tudi račun, teden dni po končanem delu pa je tožnica telefonično poklicala toženko, da se obloge na stopnicah po robovih cufajo in naj to pride toženka popravit. Poudarja, da to ni bila njena napaka pri izvedbi del, saj je tožnico opozorila, da se bodo obloge brez robljenja cufale, vendar je naročnica (M. V.) vztrajala pri tem, da toženka položi neobrobljene obloge. Ob tem dogovarjanju pa je tožnica izrazila željo, da toženka dodatno izdela zaključke iz alu profilov in da ne bo iskala mizarja, da ji izdela lesene obrobne letve. To je bilo dodatno naročilo tožnice in toženka je tako izdelala zaključne letve iz alu profilov. Kljub temu, da ni šlo za toženkine napake, je toženka odstranila obloge s stopnic s kotniki in tekstilne obloge odpeljala domov, jih po robovih zarobila in obloge ponovno namestila na stopnice, istočasno pa tudi namestila zaključne letve iz alu profilov. Ob zaključku del je tožnica podpisala dobavnico z dne 24. 10. 2008, na katero je sama lastnoročno napisala „dokončno plačilo 24. 10. 2008 je 350 EU“ ter dodala svoj podpis za besedilom „prevzel:“ in niso resnične trditve tožnice v pritožbi, da je dobavnico v celoti izpolnila toženka, ki je zaslišana kot stranka jasno povedala: „Povem, da sem jaz podpisala dobavnico in sicer „prevzem“, poleg tega pa sem sama na dobavnici napisala, da je to dokončno plačilo ...“. To je jasno razvidno tudi iz razlike v pisavi na navedeni dobavnici. Neresnične so tudi trditve tožnice, da naj bi toženko ob končanju del (septembra 2008) opozorila na kakršnekoli napake pri polaganju tekstilnih oblog na stopnice, glede spornega traku pa je toženka pojasnila, da ga ni šla montirat zaradi groženj sina tožnice, ki ji je grozil, da ji bo prerezal vrat. Zato je sporni trak dostavila tožnici po pošti. Namestitev spornega traku pa gotovo ne pomeni take napake, da bi bilo delo neuporabno, saj gre le za okrasni trak na steni. Če gre, gre za neznatno napako in zato tožnica v skladu z določbo četrtega odstavka 639. člena OZ ne more odstopiti od pogodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zaslišana kot stranka, ko ji je bila predočena dobavnica z dne 24. 10. 2008 (priloga A14) izpovedala, da je ona „podpisala to dobavnico in sicer „prevzem“, poleg tega pa sama na dobavnico napisala, da je to dokončno plačilo …; ko je bila podpisana ta dobavnica so bili alu profili na stopnicah nameščeni, takrat je toženki rekla, samo da zaključimo, skratka naj vse pusti in gre.“ Protispisne so zato pritožbene trditve tožeče stranke, da opravljenega dela ni prevzela in da je napake opravljenega dela grajala, saj je tožnica na vprašanje, kaj je takrat, ko je podpisala prevzem, rekla toženki, izpovedala da ji je rekla, naj zaključi dela in gre. Res je izpovedala tudi, da je takrat je toženki povedala, da „z delom ni zadovoljna, kar ji je govorila že od prvega dne,“ a navedena izpoved ne potrjuje trditev o (konkretiziranem) grajanju napak. Dokazno podporo imajo zato dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o prevzemu izvršenih del, o negrajanju (oziroma nepravočasnemu grajanju) napak in da ni šlo za napake, ki jih ne bi bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu. Temu nasprotne pritožbene trditve so torej neutemeljene, pri čemer ostale okoliščine obravnavane zadeve niso pravno pomembne. Materialnopravno je tako utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je neutemeljeno sklicevanje tožnice na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe ter posledično neutemeljen zahtevek tožnice, da od toženke zahteva povračilo tistega, kar je prejela na podlagi pogodbe ter za povračilo škode. Izpodbijana sodba je torej pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pritožba pa v navedenem smislu neutemeljena. In ker pritožbeno sodišče kakšnih navrženo zatrjevanih ali uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

6. Stroškovna odločitev temelji na določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka namreč s pritožbo ni uspela, pritožbeni stroški toženke pa niso bili potrebni, saj pritožbeni odgovor ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča.