Pomanjkljivi so tudi razlogi sodbe o izrečenem varnostnem ukrepu odvzema predmetov. Tako ni pojasnilo okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem katerega koli od navedenih predmetov po 73. členu KZ-1.
Ob ponovnem odločanju o zaseženih predmetih bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da njihova dokazna vrednost sama po sebi ne pomeni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov.
Ker ugotovljene pomanjkljivosti ne zadevajo zgolj posameznega dokaza ali posameznega dela obrazložitve, temveč samo jedro dokazne presoje o poteku dogodka, ravnanju obtoženca, vzroku padca in nastanku odločilnih poškodb, je sodišče druge stopnje na podlagi četrtega odstavka 392. člena ZKP odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje je namreč glede navedenih odločilnih vprašanj že zavzelo celovita dokazna stališča, pri čemer ni ocenilo vseh nasprotnih delov zagovora in drugih dokazov. Glede na obseg in naravo potrebne ponovne dokazne presoje je zato primerno, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom.
Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.
1.Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 41470/2022 z dne 12. 3. 2026 obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 124. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Na podlagi iste zakonske določbe mu je izreklo kazen pet let zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 v61telo čas odvzema prostosti od 3. 7. 2022 od 16.00 do 5. 7. 2022 do 17.30. Na podlagi 494. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in 70.a člena KZ-1 je obtožencu izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v Enoti za forenzi0dno psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega klini0dnega centra Maribor. Po 73. 0lenu KZ-1 mu je izreklo tudi varnostni ukrep odvzema biolo61kih sledi in raztegljivega (teleskopskega) klju0da za odvijanje kolesnih vijakov motornega vozila. Obtoženca je na podlagi 0etrtega odstavka 95. 0lena ZKP oprostilo povrnitve vseh stro61kov kazenskega postopka iz 1. do 6. to0dke prvega odstavka 92. 0lena ZKP, po prvem odstavku 97. 0lena ZKP pa odlo0Dilo, da se stro61ki postavljenega zagovornika izpla0Dajo iz prora0Duna.
2.Zoper sodbo je obtoženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično tudi zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Pritožba utemeljeno opozarja na pomanjkljivo dokazno oceno obtoženčevega zagovora. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve povzelo tudi zagovor obtoženca, da je oškodovanca prijel za roko in ga odrinil stran od sebe, ta pa naj bi se nato pomaknil nazaj in končal na tleh. Tega dela zagovora pa v nadaljnjih razlogih ni vsebinsko ocenilo. V 25 in 26 točki obrazložitve je zagovor obtoženca v bistvenem zožilo na zanikanje udarca s topim predmetom in trditev, da je oškodovanec padel zaradi alkoholiziranosti. Tudi v 35. točki, v kateri je dokazno oceno povezalo z izpovedbo priče B. B. in izvedenskim mnenjem C. C., ni pojasnilo, zakaj ni sprejelo obtoženčevega zagovora o odrivu kot neposredno predhodnem ravnanju, po katerem je oškodovanec končal na tleh. Navedena pomanjkljivost je pomembna, ker se obtožencu očita, da je oškodovanec padel zaradi udarca s podolgovatim topim predmetom. Njegov zagovor o odrivu pa pomeni konkretno drugačno razlago vzroka padca, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje oceniti v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi. Ker tega ni storilo, sodba nima zadostnih razlogov o tej odločilni okoliščini.
5.Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pomanjkljivosti dokazne ocene izpovedbe priče B. B. Sodišče prve stopnje je v 33. in 35. točki obrazložitve sprejelo tisti del njegove izpovedbe, po katerem naj bi neposredno videl obtoženčev udarec s palico. Verodostojnost te izjave je utemeljilo predvsem z njegovo zaznavo poškodovanega oškodovanca, krvnim madežem na hodniku in ugotovitvami izvedenke C. C. Vendar sodba ne pojasni nasprotij v izpovedbah B. B. glede njegove neposredne zaznave odločilnega dogajanja. Že v preiskavi je navedel, da udarca ni videl. Nato je bil trikrat zaslišan na glavni obravnavi, pri čemer je na vsakem od teh zaslišanj glede te odločilne okoliščine izpovedoval neenotno in svojo izpoved znotraj istega zaslišanja spreminjal. Sodba povzema le njegovo izpovedbo z glavne obravnave 10. 6. 2025, vendar tudi pri tej ne izpostavi notranjega nasprotja med posameznimi deli njegove izpovedbe. Izpovedb z drugih dveh glavnih obravnav (22. 5. 2024 in 16. 12. 2024) pa v dokazni oceni ne obravnava. Tako sodišče prve stopnje ni razrešilo niti razlik med posameznimi B. B. izpovedbami niti notranjih nasprotij znotraj posameznih zaslišanj glede tega, ali je očitani udarec neposredno zaznal. To pa je odločilno, saj je prav na njegovo neposredno zaznavo oprlo ugotovitev o obtoženčevem ravnanju. Tega nasprotja ne odpravita niti ugotovljeni krvni madež niti izvedensko mnenje. Krvni madež potrjuje, da je oškodovanec na hodniku krvavel, izvedensko mnenje pa pojasnjuje mehanizem nastanka poškodbe. Noben od teh dokazov sam po sebi ne potrjuje, da je B. B. neposredno videl udarec. Ker gre za odločilno okoliščino pri ugotavljanju obtoženčevega ravnanja, so razlogi sodbe v tem delu pomanjkljivi.
6.Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pomanjkljivost razlogov sodbe glede presoje izvedenskih mnenj izvedencev C. C. in D. D. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da sledi izvedenki C. C., obrazložilo predvsem z njenim sodelovanjem pri obdukciji, dodatnimi preiskavami in obsežnejšim gradivom, s katerim je razpolagala. Pri tem je poudarilo, da je izvedenec D. D. po seznanitvi z dodatnim gradivom deloma spremenil svoje mnenje in da so se razlike med izvedenskima mnenjema zmanjšale. Vendar iz takšne obrazložitve ni jasno razvidno, kako je sodišče prve stopnje razrešilo preostala razhajanja glede mehanizma nastanka odločilnih poškodb. Izvedenec D. D. namreč tudi po soočenju ni izključil udarca s podolgovatim topim predmetom, vendar je vztrajal pri pomislekih glede povezave med takšnim udarcem, potekom lomne poke lobanjskega svoda in težkimi poškodbami možganov. Kot možen mehanizem njihovega nastanka je dopuščal tudi padec. Sodišče prve stopnje je te pomisleke sicer povzelo, ni pa določno pojasnilo, zakaj jih glede odločilnega poškodbenega mehanizma ni sprejelo. Navedeno je pomembno tudi zato, ker sodba v posameznih delih različno poudarja pomen udarca in padca pri nastanku poškodb. Zato iz njenih razlogov ni mogoče jasno razbrati, kako je sodišče prve stopnje ugotovljeni poškodbeni mehanizem povezalo s konkretnim vzročnim potekom, opisanim v izreku sodbe.
7.Navedene pomanjkljivosti razlogov sodbe se odražajo tudi pri presoji vzročne zveze med očitanim ravnanjem obtoženca, padcem oškodovanca in poškodbami, ki so vodile v njegovo smrt. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obtoženec oškodovanca udaril s podolgovatim topim predmetom, zaradi česar je ta padel in utrpel odločilne poškodbe glave. Vendar iz razlogov sodbe ni jasno razvidno, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da je padec posledica prav očitanega udarca, ne pa odriva, ki ga je obtoženec opisoval v svojem zagovoru. Tega vprašanja ne razrešita niti izvedenski mnenji, saj izvedenca vzroka padca nista mogla zanesljivo ugotoviti, njuni zaključki glede mehanizma nastanka odločilnih poškodb pa se v pomembnem delu razlikujejo. Sodišče prve stopnje teh ugotovitev ni celovito povezalo z zagovorom obtoženca in dokazno oceno izpovedbe priče B. B. Zato sodba nima zadostnih razlogov o vzročnem poteku, ki je odločilen za presojo očitanega kaznivega dejanja.
8.Pomanjkljivi so tudi razlogi sodbe o izrečenem varnostnem ukrepu odvzema predmetov. Sodišče prve stopnje je odvzem biološke sledi in raztegljivega (teleskopskega) ključa za odvijanje kolesnih vijakov utemeljilo z navedbo, da gre za predmeta, nastala s kaznivim dejanjem, ter s potrebo po preprečevanju ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj. Pri tem ni upoštevalo, da je bris krvne sledi odvzet zaradi dokazovanja, medtem ko za ključ ni ugotovilo nobene povezave z očitanim kaznivim dejanjem. Tako ni pojasnilo okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem katerega koli od navedenih predmetov po 73. členu KZ-1.
9.Ugotovljene pomanjkljivosti razlogov se nanašajo na odločilna dejstva in pomenijo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi katere je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti zagovor obtoženca, zlasti njegove navedbe o poteku fizičnega konflikta z oškodovancem, prijemu za roko in odrivu. Ta del zagovora bo moralo soočiti z drugimi izvedenimi dokazi ter obrazložiti, ali in kako je odriv vplival na nadaljnje dogajanje in padec oškodovanca. Ob tem bo moralo presoditi tudi obtoženčeve navedbe o predhodnem napadu oškodovanca in glede na ugotovljeni potek dogodka preizkusiti, ali so podane okoliščine silobrana.
10.Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno celovito oceniti izpovedbo priče B. B. ter pri tem upoštevati njegovo izpovedbo iz preiskave ter izpovedbe z vseh treh glavnih obravnav 22. 5. 2024, 16. 12. 2024 in 10. 6. 2025. Posebej bo moralo razrešiti tako razlike med posameznimi izpovedbami kot tudi notranja nasprotja znotraj posameznih zaslišanj glede tega, ali je očitani udarec neposredno zaznal. Razmejiti bo moralo, kaj je B. B. sam zaznal, kaj mu je povedal oškodovanec in kaj je iz stanja po dogodku le sklepal, nato pa njegovo izpovedbo oceniti tudi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi.
11.Pri ponovni presoji izvedenskih mnenj C. C. in D. D. bo moralo sodišče prve stopnje določno pojasniti, katere njune ugotovitve sprejema in kako ocenjuje preostala razhajanja glede nastanka odločilnih poškodb. Ob upoštevanju obdukcijskega zapisnika, fotografij in dodatnih preiskav bo moralo razjasniti predvsem mehanizem nastanka lomne poke lobanjskega svoda in težkih poškodb možganov. Nato bo moralo vse dokaze oceniti tudi v medsebojno povezavi ter obrazložiti vzročni potek od ugotovljenega ravnanja obtoženca do poškodb, ki so vodile v smrt. Na tako ugotovljeni dejanski podlagi bo moralo ponovno presoditi tudi obtoženčevo krivdo.
12.Ob ponovnem odločanju o zaseženih predmetih bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da njihova dokazna vrednost sama po sebi ne pomeni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov.
13.Če bo v ponovljenem postopku ponovno aktualen izrek varnostnega ukrepa, naj sodišče prve stopnje pazi tudi na pravilno pravno podlago in oblikovanje njegovega izreka po 70.a členu KZ-1.
14.Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).
15.Ker ugotovljene pomanjkljivosti ne zadevajo zgolj posameznega dokaza ali posameznega dela obrazložitve, temveč samo jedro dokazne presoje o poteku dogodka, ravnanju obtoženca, vzroku padca in nastanku odločilnih poškodb, je sodišče druge stopnje na podlagi četrtega odstavka 392. člena ZKP odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje je namreč glede navedenih odločilnih vprašanj že zavzelo celovita dokazna stališča, pri čemer ni ocenilo vseh nasprotnih delov zagovora in drugih dokazov. Glede na obseg in naravo potrebne ponovne dokazne presoje je zato primerno, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom.