Jedro

Držijo dolžnikove ugovorne navedbe o neskladju med številko računa, navedeno v predlogu za izvršbo, in številko računa, ki je priložen predlogu kot verodostojna listina. Tako ni razvidno, na podlagi katerega računa upnik vtožuje svojo terjatev, kar dolžnik tudi uveljavlja v ugovoru in se pri tem sklicuje na listine, ki se že nahajajo v spisu, zato predložitev dodatnih dokazov ni potrebna.

Izrek

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2. točki izreka in se zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 200.000,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da računa št. 20601, ki ga v predlogu za izvršbo citira upnik, nikoli ni prejel. Prejel pa je račun, ki je priložen kot verodostojna listina (št. 2000020631), in ga tudi v celoti poravnal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da držijo dolžnikove ugovorne navedbe o neskladju med številko računa, navedeno v predlogu za izvršbo (list. št. 2), kjer se upnik sklicuje na račun št. 20601, in številko računa, ki je priložen predlogu kot verodostojna listina (št. 200020631, priloga A2). Tako ni razvidno, na podlagi katerega računa upnik vtožuje svojo terjatev, kar dolžnik tudi uveljavlja v ugovoru in se pri tem sklicuje na listine, ki se že nahajajo v spisu, zato predložitev dodatnih dokazov ni potrebna. Ker bi dolžnik pri takšnem dejanskem stanju z ugovorom, če bi se le-ta izkazal za resničnega, lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen. Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da je dolžnikova ugovorna navedba, da je račun št. 2000020631 že plačal, neizkazana, vendar glede na prej povedano ta pomanjkljivost v konkretnem primeru ne vpliva na utemeljenost ugovora. Ker je dolžnikov ugovor utemeljen, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi v dovolilnem delu. Postopek se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek, za katerega pa je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.