Jedro

Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Slovenska Bistrica je kot organ prve stopnje izdala odločbo, s katero je GERK z identifikacijsko številko … (travnik doma, 2.865 ha) vrisan na zemljišču parc. št. 206/3, 8, 9, 10/1 in 10/2 k.o. … v celoti izbrisalo iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100486516 nosilca A.A. iz Pragerskega (tožnika). V 2. točki izreka je bilo določeno, da se sproščena prej citirana zemljišča pripišejo kmetijskemu gospodarstvu nosilca B.B. iz Pragerskega. Po dokončnosti odločbe upravna enota po uradni dolžnosti vpiše spremembe v evidenco GERK in o vpisanih spremembah stranke obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev (točka 3 izreka).

V obrazložitvi se upravni organ sklicuje na prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Pravilnik), ki določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Predlagatelja postopka C.C. in D.D. sta navedla, da sta lastnika parcel št. 206/3, 1370, 1371, 381, 357, 267/2, 406/0, 8, 9, 10/1 in 10/2 k.o. … ter zahtevala v vlogi odvzem in vpis GERK-ov na kmetijsko gospodarstvo nosilca B.B., ki je sin C.C.. Upravni organ je vpogledal v zemljiško knjigo in ugotovil, da so prej navedene parcele v resnici v lasti D.D. in C.C.. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je upravni organ pozval tožnika, ki ima vpisane GERK-e na teh zemljiščih, da poda izjavo in se izreče o zahtevkih in navedbah predlagatelja postopka. Tožnik je povedal, da je solastnik vseh omenjenih parcel, da jih obdeluje in uveljavlja subvencije. Dokazil o solastništvu ali najemne pogodbe ni dostavil. Predlagatelja sta v zvezi s svojimi navedbami podala dokazila: redne izpise iz zemljiške knjige, poleg tega sta podala izjavo, da se strinjata z vpisom GERK-ov na KMG nosilca B.B., B.B. pa je podal izjavo, da dovoljuje vpis GERK-ov na njegov KMG. Glede na to, da je bilo iz zbranih dokazil izkazana pravica do uporabe zemljišč na ime B.B., je upravni organ podal tožniku možnost, da se izreče o zahtevkih in navedbah druge stranke, saj ga je pozval, naj se v roku osmih dni zglasi kot stranka in predloži dokazila o pravici do uporabe zemljišč in vpisa spornih površin GERK-ov. Tožnik je podal izjavo, ni pa predložil dokazil o pravici do uporabe zemljišča in vpisa spornih površin GERK-ov. Za določene GERK-e je dovolil sprostitev, za GERK iz izreka (travnik doma) pa sprostitve ni dovolil. Na podlagi vsega navedenega je upravni organ ugotovil, da sta C.C. in D.D. lastnika spornih zemljišč, na katerih tožnik uveljavlja pravico do GERK-ov oziroma do uporabe zemljišč. Ob uporabi Pravilnika in 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih je bilo ugotovljeno, da tožnik ni lastnik ter nima soglasja lastnika zemljišča za uporabo spornih parcel, zato je upravni organ odločil kot v izreku.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. V postopku se je ugotavljala zgolj upravičenost do uporabe zemljišč in posledična pravilnost vpisa GERK-ov. Zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva so v skladu s 7. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika zemljišča, za katere ima nosilec pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnika zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. V primeru zemljišč v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe v skladu s 7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). V drugem odstavku 7. člena citiranega zakona je določeno, da za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča, ne glede na določbe Stvarno-pravnega zakonika (SPZ) zadostuje soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini, soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini. V konkretni zadevi je bilo nesporno ugotovljeno, da je lastnik zemljišč s parc. št. 8, 9, 10/1 in 10/2 k.o. … D.D., lastnica zemljišča s parc. št. 206/3 k.o. … pa C.C., prav tako je nesporno, da tožnik ni dostavil dokazil o pravici do uporabe navedenih zemljišč, saj sta lastnika uporabo zemljišč in pripis na kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je, dovolila B.B..

Tožnik je vložil tožbo, v kateri zatrjuje, da je odločitev organov obeh stopenj napačna. Tožnik zemljišča s parc. št. 206/3, 8, 9, 10/1 in 10/2 k.o. … še vedno nemoteno hasnuje in je tako tudi upravičen do vseh pravic, v konkretnem primeru tudi do nadaljnjega priznanja in veljave GERK-a št. …. Tožnik nikoli ni podal soglasja, da se ga izbriše kot nosilca kmetijskega gospodarstva na navedenih nepremičninah in tako ni nobene zakonite podlage za sprejeto odločitev. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, tožniku pa povrne stroške postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Način vodenja registra kmetijskih gospodarstev določa Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev. Ta v 7. točki prvega odstavka 2. člena določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva tista zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljena soglasja vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Upravna enota vpiše v register kmetijskih gospodarstev podatke o GERK na podlagi predloga nosilca (22. člen Pravilnika). Prvi odstavek 34. člena Pravilnika določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila v predmetni zadevi pravilno uporabljena. Upravni organ je v postopku zbiranja dokazil ugotovil, da sta oba predlagatelja lastnika spornih zemljišč, na katerih tožnik uveljavlja pravico do GERK-ov oziroma do uporabe zemljišč. Tožnik kljub dvakratnemu pozivu dokazil, ki bi njemu dajala pravico do uporabe, ni predložil, trdil je le, da on omenjena zemljišča obdeluje in uveljavlja subvencije. Kot že rečeno za odločitev v konkretni zadevi ni pomembno, kdo zemljišče obdeluje, pomembna za uporabo zemljišč so z zakonom in Pravilnikom določena dokazila, ki jih tožnik nesporno ni predložil oziroma jih nima. Podatki iz zemljiške knjige kažejo, da sta lastnika spornih parcel oba predlagatelja C.C. in A.A.. Ker tožnik soglasja za uporabo zemljišč ni priložil, poleg tega pa tudi ni sam dovolil sprostitev GERK-a iz izreka odločbe (travnik doma), je prvostopenjski organ predmetna zemljišča izbrisal iz kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je tožnik. Upravni organ prve stopnje je tožeči stranki dal možnost, da se izjasni glede dejstev in okoliščin in predloži vsa potrebna dokazila, zato je bilo tožeči stranki omogočeno, da lahko zavaruje in uveljavlja svoje pravice v tem postopku, kar je bilo v obrazložitvi odločbe tožene stranke tožeči stranki tudi obrazloženo.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).