Jedro

Drug pritožbeni očitek se je nanašal na predlagateljičin življenjski slog, ki bi lahko kazal na to, da so njene premoženjske in pridobitne zmožnosti višje, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Predlagateljica je v tej zvezi prepričljivo pojasnila, da si ob prihodkih v višini 1.000,00 EUR mesečno lahko privošči dopuste v tujini (Barcelona, London) zato, ker je te dopuste financiral njen oče, obeh dopustov pa sta se udeležila tudi njena starša.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se besedna zveza "zviša na znesek 250,00 EUR mesečno za vsakega otroka, skupaj 500,00 EUR mesečno" nadomesti z besedno zvezo "zviša na znesek 250,00 EUR mesečno za mld. A. A. in 230,00 EUR mesečno za mld. B. B.."

II.V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I. točki izreka) se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina za mld. A. A. (roj.) in mld. B. B. (roj.), določena s sodno poravnavo opr. št. IV P 215/2016 z dne 1. 2. 2017,1 od 23. 10. 2023 zviša na znesek 250,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Nasprotni udeleženec jo je dolžan plačevati na transakcijski račun predlagateljice do vsakega 15 dne v mesecu. Do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obroke je nasprotni udeleženec dolžan poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti (I. točka izreka). Vse kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno laično pritožbo nasprotni udeleženec. Izpodbija obsodilni del sklepa (I. točko izreka), pritožbenih razlogov izrecno ne navaja. Bistvo pritožbene graje je, da je preživnina določena previsoko in da ne bi smela biti določena v tej višini že od dne vložitve predloga za zvišanje preživnine, ker je bil v vmesnem času brezposeln in je prejemal nižje prihodke in ker je njegovo premoženjsko stanje slabo. Po drugi strani pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ima predlagateljica v solasti nepremičnino na X. in nepremičnino v Y., za katero plačuje kredit, v lasti ima tudi vozilo, ki je darilo njenega očeta. Ob delitvi nepremičnine, ki sta jo imela v polovični lasti, pa so se na sodišču dogovorili, da se od prodajne vrednosti njemu izplača 15.000,00 EUR, predlagateljici pa 50.000,00 EUR. Ob tem se tudi zanemarja dejstvo, da je predlagateljica poročena in da njen mož dela kot *** na *** in ima bistveno višjo plačo, kot jo navaja predlagateljica (okrog 1.000,00 EUR). Njen mož ima tudi v lasti vozilo X. X. in nepremičnino v A.. Meni, da ima predlagateljica bistveno višje dohodke, saj je imela več investicij (predelala je garažo v delovni studio, izdelala fasado na pročelju, vhod tlakovala z dragim, pravim kamenjem). S tem, ko je sodišče tako zvišalo preživnino, bo otrokoma odvzeto tudi to, saj si ne bo mogel privoščiti niti ohranitve osebnega vozila, ki je ključnega pomena, da lahko izvaja stike, še manj pa kakšen izlet ali vstopnico. Navaja še, da je v celoti izkoristil vse predlagane možnosti in tudi v času brezposelnosti izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova mesečne preživnine. Njegov delovnik traja od 8h do 16h (po potrebi se tudi podaljša) in nima možnosti opravljati dodatnih dejavnosti, ki bi mu lahko pripomogle pri mesečnih prilivih. Predlagateljica pa je v tem obdobju pustila redno službo (bila je zaposlena na ***) in odprla s.p., sedaj prejema po njenih navedbah bistveno nižje prihodke, kot bi jih, če bi ostala zaposlena v svoji stroki (diplomirana ***). Čeprav je izpovedovala, da je njen mesečni zaslužek 1.000,00 EUR, pa je iz izpiskov njenega bančnega računa razvidno, da je njen povprečni mesečni priliv 4.153,00 EUR. Uveljavlja kršitve določb postopka, ker mu sodnica na naroku ni omogočila, da bi predlagateljici zastavil vprašanja, na podlagi katerih bi se razčistilo njeno premoženjsko stanje, kot izhaja iz prepisa zapisnika glavne obravnave 27.2.2025. Ker mu ni bilo dovoljeno, da do konca zasliši predlagateljico, tudi ni mogel raziskati, kako si lahko nekdo s tako nizkimi dohodki privošči 4 letalske karte za Španijo in teden dni bivanja v Barceloni, 14 dni na morju v poletnih mesecih, udeležbo na delavnicah za osebno rast in energijsko prečiščenost, tetovažo skoraj celotnega telesa (ocenjena na 10.000,00 EUR in več). Prav tako se nikjer k prilivom ne šteje otroški dodatek, ki ga prejema predlagateljica. Smiselno predlaga ugoditev njegovi pritožbi.

3.Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam ter predlagala zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov pritožbe.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sicer ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka odstavka 339. člena ZPP, delno zmotno ugotovilo dejansko stanje in delno zmotno uporabilo materialno pravo, kar je saniralo sodišče druge stopnje na pritožbeni obravnavi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Senat pritožbenega sodišča je ob obravnavanju predmetne zadeve na seji dne 18. 11. 2025 sprejel odločitev, da je potrebno v zadevi razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP) ter da se zadeva dodeli v odločanje sodniku posamezniku - poročevalcu, saj ne gre za zapleteno zadevo v dejanskem in pravnem smislu in od odločitve tudi ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 347. člena ZPP).

7.V predmetni zadevi gre za predlog za spremembo preživnine. Pritožbeno ni sporno, da so pogoji za spremembo preživnine podani, ker so se od zanje določitve preživnine bistveno spremenile okoliščine,2 na podlagi katerih je bila preživnina določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na X. opr. št. IV P 215/2016 z dne 1. 2. 2017 (7., 10. in 11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).3 Prav tako pritožbeno niso sporne ugotovljene potrebe mld. otrok. Pritožbeno sporne so premoženjske in pridobitne zmožnosti udeležencev postopka (staršev) in s tem povezana višina preživnine, trenutek zvišanja preživnine ter ali so bile nasprotnemu udeležencu kršene procesne pravice.

8.Sodišče prve stopnje je v 6. in 7. točki obrazložitve pravilno navedlo pravno podlago za ponovno določitev preživnine (189. in 190. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ) in glede na potrebe A. A. (***) v višini na 418,00 EUR mesečno in B. B. (***) v višini 380,00 EUR mesečno ter ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti udeležencev (nasprotni udeleženec ima višje prihodke od predlagateljice, na kateri je večina bremena za varstvo in vzgojo otrok)4 določilo, da se preživnina, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec, zviša na 250,00 EUR mesečno za posameznega otroka od dne vložitve predloga (23.10.2023).

9.Sodišče druge stopnje pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP,5 ker je o dohodku predlagateljice zaključilo zgolj na podlagi njenega zaslišanja, kjer je izpovedala, da je njen mesečni zaslužek 1.000,00 EUR, ne da bi pri tem upoštevalo, da "iz izpiskov njenega bančnega računa za obdobje 5 mesecev pa je razvidno, da je njen povprečni mesečni priliv 4.153,00 EUR", pri čemer ni dokazno ocenilo listinskih dokazov (priloge C 44, ki jo sodišče omeni v 24. točki obrazložitve). S tem je prvostopenjsko sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da mu je bila kršena pravica do sodelovanja v dokaznem postopku (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker mu sodišče prve stopnje na naroku 27. 2. 2025 ni dovolilo, da do konca postavlja vprašanja predlagateljici v zvezi z njenim premoženjskim stanjem in pridobitnimi zmožnostmi (l. št. 188), pri čemer v pritožbi izrecno izpostavlja očitke o predlagateljičinem življenjskem slogu (dopusti v tujini ob nizkih prihodkih), ki bi lahko kazal na to, da prejema višje prihodke, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Te procesne kršitve je sodišče druge stopnje odpravilo na pritožbeni obravnavi 19. 12. 2025 tako, da je ponovilo dokaz z zaslišanjem udeležencev postopka.

10.Bistvo pritožbenih navedb je bilo, da iz bančnih izpiskov (v prilogi C 44 sodnega spisa) izhaja, da so mesečni prihodki nasprotne udeleženke višji od zneska 1.000,00 EUR neto. Ta očitek na pritožbeni obravnavi ni dobil potrditve. Predlagateljica je namreč izpovedala, da prejema prihodke, kot izhajajo iz listinske dokumentacije v spisu, pri čemer je prepričljivo pojasnila, da iz priloge C44 sodnega spisa sicer res izhaja, da je imela v obdobju od 7. 10. 2024 do 30. 1. 2025 11.443,03 EUR prilivov iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, kar na mesečni ravni znese slabih 3.000,00 EUR, vendar je to obdobje višek njene sezone, v katerem prejme največ prilivov, poleti, ko je sezona "mrtva", pa so njeni prilivi bistveno nižji, zaradi česar lahko reče, da na letni ravni prejema okoli 2.000,00 EUR mesečnih bruto prilivov iz naslova opravljanja samostojnih dejavnost, od katerih mora odvesti davke in prispevke in poravnati stroške svojega poslovanja, posledično ji na mesečni ravni ostane približno 1.000,00 EUR neto.

11.Drug pritožbeni očitek se je nanašal na predlagateljičin življenjski slog, ki bi lahko kazal na to, da so njene premoženjske in pridobitne zmožnosti višje, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.6 Predlagateljica je v tej zvezi prepričljivo pojasnila, da si ob prihodkih v višini 1.000,00 EUR mesečno lahko privošči dopuste v tujini (Barcelona, London) zato, ker je te dopuste financiral njen oče, obeh dopustov pa sta se udeležila tudi njena starša. Glede lastništva nepremičnine pa je prepričljivo pojasnila, da je s F. F. do polovice solastnica hiše, v kateri živi njen oče in iz tega naslova ne prejema nobenih najemnin. Pritožbeno sodišče ni imelo razlogov, da njeni prepričljivi izpovedbi ne bi poklonilo vere. Zatorej zaključuje, da so se pritožbeni očitki o tem, da ima predlagateljica višje prihodke in premoženje, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje (24. točka obrazložitve), izkazali za neutemeljene.

12.Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi bilo treba pri ugotavljanju premoženjskih in pridobitnih zmožnosti predlagateljice upoštevati prihodke njenega novega soproga. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sta preživninska zavezanca starša A. A. in B. B. njuna starša (udeleženca postopka), zato se pri določanju preživnine v skladu s 189. členom DZ upoštevajo zgolj njuni prihodki, ne pa prihodki tretje osebe (predlagateljičinega novega soproga).

13.Prav tako je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na 108. člen DZ, v skladu s katerim pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se navedena zakonska določba navezuje na preživnino, ki jo je treba plačevati razvezanemu zakoncu, v obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj je predmet postopka zvišanje preživnine za mld. otroka.

14.Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da je treba pri predlagateljičinih pridobitnih zmožnostih upoštevati otroški dodatek, ki ga prejema za oba mld. otroka. V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi se namreč med prejemki staršev otroški dodatki ne upoštevajo.7

15.Pravno upoštevni pa so pritožbeni očitki nasprotnega udeleženca, da njegov delovnik traja od 8h do 16h, da se po potrebi tudi podaljša in da nima možnosti opravljati dodatnih dejavnosti, ki bi mu lahko pripomogle pri zvišanju njegovih mesečnih prilivov, po drugi strani pa je predlagateljica pustila redno službo (bila je zaposlena na **) in odprla s.p., zaradi česar sedaj prejema bistveno nižje prihodke, kot bi jih, če bi ostala zaposlena v svoji stroki (kot ***). V tej zvezi graja nosilne razloge sodišča prve stopnje iz 22. točke obrazložitve,

16.iz katerih izhaja, da se "od staršev pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči, in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužke in če je potrebno tudi znižali svoje stroške." Pritožbeno sodišče po eni strani poudarja, da navedeno stališče sodne prakse zavezuje oba starša (ne le enega), saj sta oba dolžna prispevati k preživljanju mld. otrok (bodisi v naravi bodisi v denarju). Po drugi strani pa pojasnjuje, da je bilo navedeno stališče sodne prakse, ki je absolutiziralo načelo otrokove koristi, nadgrajeno (in s tem preseženo) z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 10/2024 (sklep VSRS z dne 19.06.2024). Le-to je pojasnilo, da je pri presoji o (potencialnih) pridobitnih zmožnosti treba upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo, temveč izhaja iz Ustave (zlasti iz 54. in 56. člena), se nahaja znotraj prava ter je zato tudi predmet pravnega vrednotenja. Ker je tako, ima svoje vsebinske meje. Te meje so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca. Na strani preživninskega zavezanca je treba sprva pogledati, kakšne so njegove trenutne delovne navade in marljivost. Pri delomrznežu ne bo posebne dileme. Skrb za otroka bo terjala, naj si v danih možnosti poišče zaposlitev. Drugače pa je pri nekom, ki je že zaposlen ter pošteno dela poln delavnik. Če so nujne otrokove potrebe nezadovoljene, je treba premotriti, ali bi nemara z dodatnim delom, a razumnega obsega, lahko bolje poskrbel za otroka.

17.V obravnavani zadevi iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da nasprotni udeleženec ni delomrznež. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi se nasprotni udeleženec izogibal dela (iz elektronskega sporočila z dne 18.7.2024 v prilogi B31 sodnega spisa npr. izhaja, da je aktivno iskal zaposlitev), da ima redno zaposlitev (v okviru katere dela poln delavnik, kot ni pritožbeno sporno), v okviru katere zasluži okoli 1.600,00 oziroma 1.800,00 EUR mesečne neto plače (9. in 24. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je lastnik manjše hiše, za katero odplačuje kredit 290,00 EUR mesečno in ima stanovanjske stroške v višini približno 280,00 EUR mesečno, pri čemer med strankama tudi ni sporno, da odplačuje leasing za avtomobil. Po drugi strani je predlagateljica po poklicu ***, ki ne opravlja dela, za katerega se je izobraževala, temveč opravlja samostojno dejavnost "xxx", iz katere prejema mesečne neto prilive v višini okoli 1.000 EUR, v lasti oziroma solasti pa ima še dve stanovanjski hiši. Sodišče druge stopnje ob ugotovljenih potrebah mld. otrok, ki niso pritožbeno sporne (v višini 418,00 za A. A. in 380,00 EUR za mld. B. B. ), in glede na premoženjsko in pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca (opisane zgoraj), ocenjuje, da predlagateljičine latentne preživninske zmožnosti niso v celoti izkoriščene, saj bi lahko z opravljanjem poklica, za katerega se je izobraževala, po oceni sodišča druge stopnje prejela višje prihodke kot sedaj, ko opravlja samostojno dejavnost. Te ocene ne spremeni niti okoliščina, da je predlagateljica na pritožbeni obravnavni na vprašanje nasprotnega udeleženca, ali je v času opravljanja službe na *** prejemala višje dohodke kot sedaj, ko opravlja samostojno dejavnost, odgovorila, da takrat ni prejemala višjih prihodkov, saj je iz naslova plače prejemala približno 900,00 EUR neto. Po oceni pritožbenega sodišča namreč zaposlitev na *** ni edina možnost za zaposlitev univerzitetne ***, temveč možnosti zaposlitve, ki niso izkoriščene, obstajajo tudi drugje (npr. v ...), kjer bi lahko predlagateljica prejemala podobne prejemke kot nasprotni udeleženec.

18.Sodišče druge stopnje glede na navedeno in glede na predlagateljičino premoženjsko stanje, ki je boljše od premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca, ocenjuje, da so premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh udeležencev (vključno z latentnimi pridobitnimi zmožnostmi predlagateljice) približno enake. Pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša je tudi treba upoštevati dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka. Glede na to, da je v obravnavani zadevi pretežno breme za varstvo in vzgojo na predlagateljici, saj imata mld. otroka stike z nasprotnim udeležencem le na vsaka dva tedna, pritožbeno sodišče ocenjuje predlagateljičin prispevek v obliki vzgoje in varstva na okoli 10 % preživninskega bremena. Ob upoštevanju premoženjskih in pridobitnih zmožnostih obeh udeležencev, ki so po oceni sodišča druge stopnje popdobne, pritožbeno sodišče šteje, da je primerna porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 60 % v breme nasprotnega udeleženca in 40 % v breme predlagateljice. Glede na pritožbeno nesporne mesečne potrebe mld. otrok (v višini 418,00 za A. A. in 380,00 EUR za mld. B. B. ), ki po oceni sodišča druge stopnje niso pretirane, pritožbeno sodišče zaključuje, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za A. A. preživnino v višini 250,00 EUR mesečno (kot je določilo sodišče prve stopnje), za mld. B. B. pa preživnino v višini 230,00 EUR mesečno (kar je nekoliko manj, kot je določilo sodišče prve stopnje).

19.V skladu s 196. členom DZ se lahko preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga za določitev preživnine  V obravnavani zadevi je predlagateljica zahtevala zvišanja preživnine od dneva vložitve predloga 23. 10. 2023. Res je, da to ne pomeni, da pri določitvi preživnine niso upoštevne tudi okoliščine v tem vmesnem obdobju (od vložitve predloga do zaključka glavne obravnave). Nasprotni udeleženec v pritožbi ugovarja, da je imel del tega vmesnega obdobja nižje prihodke, kot izhaja iz izpiskov v spisu, ker je bil dvakrat brezposeln in opozarja na svoj šibek socialni položaj. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tem pritožbenem očitku za pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, na katerega pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč zgolj v okviru jasnih, nedvoumnih in konkretiziranih pritožbenih navedb. Takšni pritožbenih navedb pa nasprotni udeleženec ni podal (ni navedel niti trajanja obdobja brez zaposlitve niti, kakšne prihodke je v tem obdobju prejemal) zato so pritožbeno neupoštevne.

20.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi mld. otrok, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1S popravnim sklepom II N 819/2024 z dne 14. 7. 2025 je bil popravljen pomotoma zapisan datum sklenitve sodne poravnave v izpodbijanem sklepu.

2V skladu s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. V skladu s stališči sodne prakse morajo biti spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine (VSM sklep III Cp 2/2023 z dne 09.02.2023, VSL sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11.01.2023, VSL sklep IV Cp 1545/2022 z dne 03.11.2022).

3Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je bila s sodno poravnavo v letu 2017 določena preživnina za mld. otroka, ki jo je dolžan plačevati njun oče (nasprotni udeleženec), spremenile. V času določitve preživnine sta bila otroka bistveno mlajša (povečali so se stroški prehrane), nista imela dejavnosti, povišali so se tudi stroški bivanja, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljene bistveno spremenjene okoliščine pogojujejo poseg v že določeno preživnino in ponovno presojo okoliščin za njeno določitev ter porazdelitev preživninskega bremena med oba starša mladoletnih otrok.

4V okviru presoje preživninske zmožnosti zavezancev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotni udeleženec zaposlen in mesečno prejema okrog 1.548,00 EUR mesečne neto plače in 286,00 EUR stimulacije, stroški njegovega bivanja znašajo okrog 280,00 EUR mesečno in kredit za hišo v kateri živi sam, 280,00 EUR mesečno. Za predlagateljico pa je ugotovilo, da je samostojna podjetnica in mesečno zasluži okrog 2.000,00 EUR oziroma ji po plačilu prispevkov in dohodnine ostane za preživljanje približno 1.000,00 EUR, s partnerjem in otrokoma živijo v vrstni hiši, ki je njena last, zanjo plačuje 539,00 EUR mesečno kredita, stroški bivanja znašajo 205,00 EUR mesečno. Otroka imata stike z nasprotnim udeležencem na vsakih 14 dni, zato je na predlagateljici večji nedenarni prispevek (pranje, kuhanje in siceršnja običajna skrb za otroka, vožnja v šolo in na dejavnosti).

5Le-ta se glasi: "Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka."

6Gre za pravno relevantne očitke, saj je dovoljeno posredno sklepati o premoženjskih in pridobitnih zmožnostih starša tudi na podlagi življenjskega sloga preživninskega zavezanca (VS RS sodbe oziroma sklepi: II Ips 10/2024 z dne 19.06.2024, II Ips 157/2003 z dne 15. 5. 2003, II Ips 137/94 z dne 30. 3. 1994).

7Tako glede slovenskega otroškega dodatka VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.

8Sodišče prve stopnje enake razloge ponovi tudi v 24. točki obrazložitve.

9VSRS sklep II Ips 10/2024 z dne 19.06.2024.

10VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638.