Jedro

Odvetnik, na katerega s strani stranke pooblaščeni odvetnik prenese pooblastilo za vsa ali za posamezna pravdna dejanja, četudi je zaposlen pri pooblaščenem odvetniku, pri prvem pravdnem dejanju predložiti sodišču substitucijsko pooblastilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka, odmerjene na 362,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 18. 1. 2010 zavrglo tožbo zoper toženca zaradi plačila 3.430,18 EUR, zakonskih zamudnih obresti in stroškov. Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je tožnik vložil ugovor, v nadaljnjem pravdnem postopku pa je sodišče tožečo stranko s sklepom pozvalo, da dopolni tožbo tako, da bo obsegla vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in navede ustrezne dokaze. Tožeča stranka je po pooblaščenki s pravočasno vlogo dopolnila tožbo. Sodišče je ugotovilo, da pooblaščenka v spisu nima pooblastila tožeče stranke (niti generalnega pooblastila). Štelo je, da je dopolnitev tožbe neločljivi del tožbe in je to tožbo po petem odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo tožeče stranke. V pritožbi je v rubriki zastopnika tožeče stranke žig odvetniške pisarne dr. M. A. s pripisom B. P., odvetnica in podpis P. Sodišče pritrjuje pritožbi, da od predložitve pooblastila dalje tožečo stranko zastopa pooblaščenka dr. M. A., ki ji je bil pravilno vročen prvostopenjski sklep. Nato ugotavlja, da je pritožbo podpisala oseba z imenom P., ki je na žigu na pritožbi navedena kot zastopnica tožeče stranke odvetnica B. P. Ta odvetnica ni predložila pooblastila za zastopanje tožeče stranke, zato je bilo treba pritožbo zavreči na osnovi petega odstavka 98. člena ZPP. Če pa se pritožba šteje za pritožbo, vloženo po pooblaščenki dr. M. A., je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje podpisa pritožnika. Pritožbe ni podpisala pooblaščena odvetnica dr. M. A., podpis pa je obvezna sestavine pritožbe (4. točka 335. člena ZPP).

3. Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni priznalo obstoja pooblastilnega razmerja med tožečo stranko in njeno pooblaščenko ter ni upoštevalo pravdnih dejanj, ki jih je opravila pooblaščenka (kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in 86., 92. in 95. členom ZPP). Kršena je 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana odločba ne vsebuje pojasnil o odločilnih dejstvih, kolikor pa so, so protislovna in deloma protispisna. Tožeča stranka dalje uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava zaradi napačne uporabe drugega odstavka 4. člena, 15. člena in prvega odstavka 16. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) v povezavi s 770. členom Obligacijskega zakonika (OZ). Tožeča stranka uveljavlja tudi poseg tudi v ustavno varovani pravici tožeče stranke iz 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije.

4. Tožeča stranka v reviziji navaja, da pritožbeno sodišče priznava obstoj naznanitve pooblastilnega razmerja med pooblaščenko in tožečo stranko na podlagi priglasitve v vlogi (list. št. 19 a), za pooblaščenko pa jo je prav tako podpisala odvetnica B. P., zato preseneča dvom v popolnost poznejšega pravdnega dejanja, ki je bilo opravljeno na popolnoma enak način – z vložitvijo vloge, ki jo je za pooblaščenko (v njenem imenu) sestavila, z žigom opremila in podpisala odvetnica B. P. Vsa pravdna dejanja za pooblaščenko kot zastopnico tožeče stranke je opravljala odvetnica B. P. Njeno pravno razmerje s pooblaščenko je jasno razvidno iz žiga in iz vlog v tiskovini s podatki o pooblaščenki. Obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije z dne 23. 4. 2007, da se je odvetnica B. P. zaposlila pri pooblaščenki, je bilo med drugim posredovano tudi Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Odvetnica B. P. nastopa v imenu pooblaščenke, ker ima status odvetnice, zaposlene pri odvetnici (drugi odstavek 4. člena ZOdv). V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZOdv lahko odvetnika pri zastopanju strank nadomešča pri njem zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, pri čemer soglasje stranke za tako nadomeščanje ni potrebno. Če torej pri odvetniku zaposleni odvetnik podpiše vlogo v imenu odvetnika pooblaščenca stranke, to pomeni, da s svojim podpisom nadomesti podpis odvetnika, pri katerem je zaposlen. Tudi za zaposlenega odvetnika velja dolžnost, da na vsako vlogo oziroma listino, ki jo sestavi, da svoj žig in podpis (15. člen ZOdv). Tak status daje odvetnici B. P. upravičenje, da v sleherni zadevi nadomešča pooblaščenko, ne da bi ji pooblaščenka zato morala podeliti posebno pooblastilo. Šteje se, da deluje na podlagi pooblastilnega razmerja pooblaščenke s pooblastiteljem, saj sodi v personalni substrat pooblaščenke, ki ga tvorijo fizične osebe, zaposlene pri pooblaščenki, ki je mandatarka na podlagi pooblastilnega razmerja s tožečo stranko. Z določbami 16. člena ZOdv je splošno pravilo, kdaj se šteje, da je mandatar posel osebno opravil, kot posebno pravilo izrecno določeno tudi pri mandatnih razmerjih med odvetniki in njihovimi strankami. Zato ima delovanje vseh oseb, ki sodijo v personalni substrat pooblaščenke, pravno naravo njenega osebnega ravnanja. Iz tega sledi, da v postopku zadošča, da je izkazan obstoj razmerja med pooblaščenko in pri njej zaposleno odvetnico po ZOdv, še posebej, ker ni utemeljenega razloga, da bi bil zaposleni odvetnik manj upravičen kot odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik. Pravno zmotna in protispisna je ugotovitev pritožbenega sodišča, da je odvetnica B. P. na žigu, odtisnjenem na pritožbi, navedena kot zastopnica tožeče stranke. Podatki v žigu ne dajejo podlage za zaključek, da odvetniško dejavnost opravlja samostojno. Ti podatki nasprotno potrjujejo, da sodi v personalni substrat pooblaščenke, iz tega pa sledi, da gredo pooblaščenki upravičenja, da jo v konkretnih pravdnih dejanjih pri izvrševanju obveznosti iz pooblastilnih razmerij v vsem nadomešča odvetnica B. P. in se vsa njena dejanja štejejo za osebna dejanja pooblaščenke. Z zavrženjem pritožbe namesto z vsebinskim obravnavanjem je bilo tako tožeči stranki brez utemeljenih razlogov odvzeto sodno varstvo, s tem pa tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da je revizija neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Trdi, da je napačno naziranje tožeče stranke glede pomislekov o naznanitvi pooblastilnega razmerja. Zavrženje vloge, ki ji ni priloženo pooblastilo, je predpisano zgolj za tožbo in pravno sredstvo, vloga „priglasitev pooblastila“ pa to ni. Upravičenje za zastopanje začne v razmerju od tretjih učinkovati šele, ko postane zanje razpoznavno. Tožeča stranka bi morala skupaj s priglasitvijo pooblastila posredovati sodišču tudi obvestilo Odvetniške zbornice iz leta 2007, da bi se z navedenim seznanila tudi tožeča stranka. Pri predložitvi tega obvestila gre tudi za revizijsko novoto. Sicer pa je tožeča stranka pooblastila odvetnico dr. M. A. in ne odvetniške pisarne. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo zavrglo, ker jo je vložila odvetnica, ki za zastopanje ni predložila pooblastila. Odvetnika lahko pri zastopanju strank pri njem zaposleni odvetnik samo nadomešča, ne zastopa pa stranke samostojno.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožečo stranko zastopa pooblaščenka odvetnica dr. M. A., ki ji je bil pravilno vročen sklep sodišča prve stopnje. Ta presoja je v skladu s pooblastilom v spisu (A 24) in z lastnimi revizijskimi trditvami tožeče stranke. Ni sporno, da odvetnica B. P. nima neposrednega pooblastila, ki bi ji ga s pooblastitvijo podelila tožeča stranka.

8. Izpodbijana odločitev o zavrženju pritožbe temelji na ugotovitvi, da je pritožbo podpisala odvetnica B. P., ki je na žigu navedena kot zastopnica tožeče stranke, ki pa ni predložila pooblastila tožeče stranke za zastopanje. Pooblaščena odvetnica dr. M. A. pa pritožbe ni podpisala.

9. Bistvena trditev tožeče stranke, s katero naj bi utemeljevala uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava je, da je vsa pravdna dejanja, vključno z vložitvijo pritožbe, opravljala odvetnica B. P., ki kot zaposlena pri pooblaščeni odvetnici sodi v njen personalni substrat, kar jo upravičuje, da brez posebnega pooblastila vselej nadomešča pooblaščenko.

10. Revizijsko sodišče sodi, da je navedeno stališče zmotno. Najprej ni mogoče pritrditi reviziji, da se zmotna in protispisna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je odvetnica B. P. v pritožbi navedena kot zastopnica tožeče stranke. Na pritožbi je kot edina odvetnica navedena samo ona. Navedena je sicer v okviru pečata „Odvetniška pisarna dr. M. A.“, a odvetniška pisarna sama po sebi ni zakonsko priznana organizacijska oblika odvetniške dejavnosti. Pooblastilo tožeče stranke (A 24) tudi ne pooblašča pisarne, temveč odvetnico dr. M. A. Ne iz pritožbe ne iz kakšne listine pa ni razvidno, da je odvetnica B. P. zaposlena pri odvetnici dr. M. A. Ta okoliščina doslej ni bila ugotovljena in se tožeča stranka nanjo sklicuje prvič šele v reviziji.

11. Pravno niti ni odločilno, ali je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da je odvetnica B. P. na žigu na pritožbi navedena kot zastopnica tožeče stranke. Odločilno je, da ni pooblaščenka te stranke. Tožeča stranka je ni pooblastila, pooblaščena odvetnica pa pooblastila nanjo ni prenesla, saj substitucijskega pooblastila ob vložitvi pritožbi ni predložila.

12. Odvetnik opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi ali na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali odvetniški družbi (4. člen ZOdv). Tožeča stranka je v tej zadevi pooblastila za zastopanje dr. M. A. kot samostojno odvetnico in ne odvetniške družbe, ko bi bili pooblaščeni za zastopanje vsi odvetniki te družbe kot družbeniki(1) in tudi ne odvetniške pisarne, ko bi bili v skladu s sodno prakso(2) pooblaščeni za zastopanje vsi odvetniki v tej pisarni.

13. Tožeča stranka izpeljuje pravico odvetnika, zaposlenega pri pooblaščenem odvetniku, za vsakršno nadomeščanje, iz določb o mandatni pogodbi. V primerih, ko gre za obravnavanje tujih poslov po pogodbi o naročilu res velja, da fizične osebe, ki so zaposlene pri pravnih osebah ali pri fizičnih osebah, ki opravljajo samostojno dejavnost, tvorijo personalni substrat teh pravnih ali fizičnih oseb kot mandatarjev(3). Delovanje teh oseb ima pravno naravo mandatarjevega ravnanja. Vendar gre pri odvetniški pogodbi za posebne vrste mandatno pogodbo, ji jo urejajo posebni predpisi in predvsem procesno pravo. Zato splošna pravila o mandatarjevem personalnem substratu glede vprašanja procesnega zastopanja ne veljajo.

14. Bistvo mandatne pogodbe je osebno opravljanje naročenega posla. Da gre za zaupno razmerje, velja še posebej pri odvetniškem pravdnem zastopanju. Stranka opravi pooblastitev odvetnika z enostranskim dejanjem; tu gre za notranje razmerje. Odvetnikovo upravičenje navzven pa izkazuje pooblastilo (listina). Gre za zunanje razmerje, ki je odločilno za sodišče in za nasprotno stranko.

15. Tožeča stranka opozarja na posebno pravilo 16. člena ZOdv, da odvetnika pri zastopanju stranke lahko nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne. Trdi, da v postopku zadošča, da je izkazan obstoj razmerja med pooblaščenko in pri njej zaposleno odvetnico. Pri tem pa prezre, da 16. člen ZOdv ne more biti podlaga za pravilnost njenega stališča. V prvem in drugem odstavku 16. člena ZOdv je namreč urejeno nadomeščanje (substitucija) odvetnika pri zastopanju strank s strani drugega odvetnika in, ker gre za zaupno razmerje, gre le za ureditev obsega dovoljenega nadomeščanja. Po drugem odstavku 16. člena ZOdv je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila (ob nenasprotovanju stranke), po prvem odstavku pa lahko pooblaščenega odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne za vsa pravdna dejanja (čemur stranka ne more nasprotovati). A v obeh primerih gre le za ureditev notranjega razmerja med zastopano stranko in njenim pooblaščencem(4). Navzven do sodišča in nasprotne stranke je v obeh primerih to upravičenje do nadomeščanja razvidno iz (substitucijskega) pooblastila. Poleg tega pa se na položaj odvetnika kot pooblaščenca in substituta nanaša tudi določba 95. člena ZPP, ki se nekoliko razlikuje in ki ji je treba dati prednost (ob tem, da gre v obeh zakonih za položaj odvetnika kot pooblaščenca), ker je ZPP v razmerju do ZOdv poznejši zakon(5). V četrtem odstavku 95. člena ZPP je določeno, da sme odvetnik prenesti pooblastilo na drugega odvetnika (za vsa pravdna dejanja) ali pooblastiti drugega odvetnika (za posamezna pravdna dejanja). Gre torej za odvetnikov prenos pravic na drugega odvetnika, kar mora biti navzven izraženo s substitucijskim pooblastilom. Tudi za substituta veljajo torej pravila 98. člena ZPP o predložitvi (substitucijskega) pooblastila sodišču(6).

16. Glede na navedeno revizijsko sodišče zaključuje, da mora odvetnik, na katerega s strani stranke pooblaščeni odvetnik prenese pooblastilo za vsa ali za posamezna pravdna dejanja, in četudi je zaposlen pri pooblaščenem odvetniku, pri prvem pravdnem dejanju predložiti sodišču substitucijsko pooblastilo(7). To pomeni, da odvetnica B. P., zaposlena pri odvetnici dr. M. A., ki ob vložitvi pritožbe ni predložila substitucijskega pooblastila, pooblaščene odvetnice ni mogla nadomestiti pri zastopanju tožeče stranke. Ker je obstoj veljavnega pooblastila procesna predpostavka, upoštevna po uradni dolžnosti, takega pa odvetnica B. P. ni predložila, je pritožbeno sodišče pritožbo pravilno zavrglo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP. Revizijsko zatrjevanje o kršitvah postopka in zmotni uporabi materialnega prava glede spornih določb 86., 92. in 95. člena ZPP ter 4., 15. in 16. člena ZOdv je zato neutemeljeno. Ker ni bilo nezakonitega postopanja sodišča, posledično ni kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP o zastopanju pooblaščenca in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP o odvzemu možnosti obravnavanja pred sodiščem. Neutemeljena pa je tudi trditev o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da izpodbijani sklep ne vsebuje pojasnil o pravno odločilnih dejstvih ali pa so ta protislovna in protispisna. Za to kršitev bi šlo, če sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti zaradi neobrazloženosti, protislovnosti ali nerazumljivosti. Revizijsko sodišče takih napak v sestavi sklepa ni ugotovilo in je ocenilo, da je sklep v celoti mogoče preizkusiti.

17. Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja poseg v njeni ustavni pravici do enakega varstva pravic in do učinkovitega pravnega sredstva. Zakon lahko določa omejitve ustavnih pravic. Take omejitve so na primer procesne predpostavke. Ker tožeča stranka ni izpolnila v tej zadevi obravnavane procesne predpostavke, ni podan zatrjevani poseg v ustavne pravice.

18. V skladu z obrazloženim je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

19. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora povrniti tožencu stroške revizijskega postopka. Revizijsko sodišče je stroške odgovora na revizijo odmerilo po 154., 155. in 165. členu ZPP na podlagi stroškovnika in po Zakonu o odvetniški tarifi na 362,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Op. št. (1): Glej A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 367 Op. št. (2): II Ips 538/1997 Op. št. (3): Primerjaj N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, četrta knjiga, stran 246 in 247 Op. št. (4): Tako tudi II Ips 137/1996 in III Ips 13/2005 Op. št. (5): Tako tudi A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 397 Op. št. (6): Tako A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 397 Op. št. (7): U. Ilić v Stečaj odvetnika, Pravna praksa 15/2008, stran 22, navaja, da se na podlagi sklepa Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije z dne 24. 4. 2007 zaposleni odvetnik pri odvetniku oziroma odvetniški družbi pred sodiščem in drugimi organi izkazuje s substitucijskim pooblastilom.